Ne želim stikov s sorodniki.
Sem mama 16 letnika- edinca. Sin ima tri tete in enega strica, vendar ne želim, da ima stike z njimi. Ker je edinec in bo tako ali tako sam v življenju. Če se naveže nanje, ga bo samo bolelo, ko bodo umrli. Hočem mu to prihraniti. Dovolj mu je en sorodnik, jaz. In njegov oče, s katerim pa tudi nima pretiranih stikov, saj je nezanesljiv. Pač žlahta strgana plahta.
V šoli in okolici ima dovolj vrstnikov in kar nekaj prijateljev.
Sama sem prepričana, da si sorodnikov ne moreš izbirat, prijatelje pa.
Kakšne odnose imajo vaši najstniki z sorodniki?
Hahaha, kakšni razlogi. Se pravi, da je bolje, da niti tebe nima, ker ko boš umrla, ga bo samo bolelo. Toliko bolj, če boš edina oseba, ki jo bo imel ob sebi. Ob taki filozofiji je najbolje, da daš otroka v rejo, pa naj ga vsake dve leti selijo iz ene v drugo rejniško družino, da se ne naveže na nikogar posebej.
Daj, ne seri! Če ti gre žlahta na jetra, tako povej, ne pa da navajaš neke bedaste razloge, ki ne zdržijo vode. Ravno zato je dobro, da ima otrok čimveč ljudi okoli sebe, ki ga imajo radi, da ne bo v depro padel in si rezal žile, če se zgodi, da ena od njih umre. Daj, bejba, začni razmišljat, no.
Upam, da se hecaš oz., če resno misliš potem nisi normalna. Kaj ga imaš za sebe, pusti 16. letnika, da si ustvari sliko sorodnikov sam in mu jih ne brani. Mogoče je kdo celo boljši od tebe, pa te je tega strah.
Saj ne moreš vedeti kakšno bo njegovo nadaljnjo življenje glede sorodnikov in prijateljev in po tvoji oceni nezanesljivega očeta.
Tvoje prepričane je samo tvoje, ki si ga ti ponotranjila in ne zastrupljaj z njim okolice oz. otroka.
Poznam osebno primer mame z edinko, celo življenje sama brez resnih moških. Vse moške je črnila in žalila in to se je tako preneslo na njeno hčer, da je stara več kot 30 pa še nima nobenega fanta. Vidiš kaj lahko naredi PAMETNA MAMA!
Saj mu jih ne prepovedujem, tudi sam jih ne želi. Res pa je, da nikogar od sorodnikov ne vabim k nama na obisk, pa tudi midva ne hodiva k njim. Je v teh letih mnogo zanimivejših stvari za videt in počet za najstnika.[/quote]
Itak, provokacija, ampak okej, naj bo, za zajebancijo.
Če do 16. leta sorodstva ni videl, valjda, da jih ne pogreša.:))))) Tudi če tebe ne bi videl do sedaj, in verjemi, zanj bi bilo bolje tako, te tudi ne bi pogrešal, bi bilo veliko zanimivejših reči za videt in počet kot ždet ob egocentrični, asocialni, zamorjeni in zagrenjeni matki, ki bi ga po 16 letih rada videla in obnovila stike. Hahaha, a misliš, da bi hotel?
Ne preprečuj stikov! In nikoli nikdar ne govori z njim nekaj, kar si si sama ustvarila!!
Ne ponižuj, ne vsiljevat!!!
NIKOLI IN NIKDAR!!
Jaz MOJI MAMI še danes zamerim, ker je pred mano (otrokom) ves čas poniževala očetove sorodnike.
Kot otrok sploh nisem nič razumela. Nikoli nisem smela biti z njimi – nikoli, da bi se družili. Pa so v resnici krasni ljudje. Nisem smela na pogreb babice – oče je bil sam.
Pa je moja mama dobra – vse je zrihtala, tudi očeta in mene. Če ne bi bilo mame, bi oče propadel. Življenje jo je utrdilo, preveč.
V resnici pa ji ne odpustim, da me je posiljevala s svojim mnenjem! In vse pokvarila. Ali je dobro delala, kdo bi vedel?
Avtorica!! Pusti sina, naj razpre krila. Naj spoznava življenje, ljudi, sorodnike, korenine, prijatelje!!
Pusti ga, brez da mu govoriš svoje strahove, svoje zamere, svoje pametovanje…
Pri tebi naj ima varnost, dom, toploto – če bo hotel govorit, bo že. Če ne, pač ne!!
Ti imaš svoj lajf, on ima svojega!
Zakaj bi otroku ne omogočila stikov s sorodniki? Mislim, da je strah pred žalovanjem (čez bog ve koliko let) le izgovor, da se na sorodnike ne bi navezal. Nekateri mislijo, da je ljubezen do sočloveka nekaj materialnega, od tod občutek ogroženosti…. ker se jim zdi, da bo zanje ostalo manj ljubezni, če se otroci navežejo tudi na druge ljudi.
Pa ne gre tako. Več kot imamo stikov z različnimi ljudmi, bolj si bogatimo osebnost, več ljubezni smo zmožni prejeti in tudi dati. S tem, ko starši otroku omogočijo čim več raznovrstnih stikov, imajo v končni fazi tudi oni več od otroka!
Povrhu vsega je nujno, da spozna svoje korenine. Vsi od nekod izhajamo in če ne spoznamo svojega izvora, ga ne moremo ceniti. Potem ne moremo ceniti niti sebe kot celote!
Ne gre za to, da bi se zanašali na “žlahto”. Le spozna jih naj in se z njimi druži. Potem se itak izkaže, kdo mu je bolj pisan na kožo in kdo manj. Ima vsaj možnost stike vzdrževati ali jih opustiti.
Jaz bi pa tao rada, da bi moj sin edinec šel kdaj k babici in dedku k bratrancem in bratrankam. A ga ne premakneš, in sedaj se sprašujem, kaj sem naredila narobe. Tako žalostna sem. Sicer prijatelje ima, ampak to so njegovi vrstnki. V živlenju pa moraš imeti stik z vsemi kategorijami ljudi- ali ne?
Le pusti mu, naj ima stike, pač v mejah normale.
ODKRITU, tud jaz ne grem rada k sorodniku. predvem k enem, ki mi je uničil življenje, pa kljub temu stisnem zobe in grem.
Kako prozorna provokacija….;)))
Se vidi, da nimaš otrok, sicer bi vedela, da so pri šestnajstih že krepko samostojna bitja, ki se sama odločajo, kdo jim je všeč in kdo ne.
V teh letih je treba mulca skoraj podkupit, da ga še zvlečeš na družinske obiske…sama se spomnem velikih praznikov, ko sem z največjo muko in skujana sedala v avto, da se peljemo na rodbinsko kosilo.
Sprašuješ, kakšne odnose imajo najstniki s sorodniki. Jaz nimam otrok, sem pa zelo tesno povezana z nečakoma. Večkrat sem ju vzela s seboj na kakšne počitnice ali potovanje, ko sta bila še majhna, sem ju popoldne čuvala, kadar so bili starši zasedeni, tudi finančno sem jima pomagala in oba vesta, da se lahko name v vsakem pogledu zaneseta. Od njiju ne zahtevam pozornosti, vidim pa, da mi jo dajeta spontano. Enako, kot v življenju, eni so ti všeč, drugi pa ne. Sem mnenja, da morajo tudi sorodniki graditi odnose, in sicer že od takrat, ko so otroci še majhni. Neumno je pričakovati, da se bodo ljudje imeli radi samo zato, ker so si v sorodu.