Odšli v tujino in se vrnili domov
Poznam. Tisti, ki misli, da se v tujini cedita med in mleko, je prekleto neumen. Zelo težko se je postaviti na noge, ker je potrebno začeti iz ničle. Ljudje se tega ne zavedajo, preveč idealizirajo. Imamo drugače sorodnike preko luže že vrsto let in jim ni ravno lahko. Da bi se vrnili, ne razmišljajo, ker imajo tam že otroke in vse. Mi je pa lepo povedal en izmed njih; v tujini boš vedno tujec. Nikoli nimaš tiste prave veljave.
Nimaš prav. Imam sorodnika, ki ima tukaj in v Avstraliji agencijo, prek katere gredo Slovenci dol oz. jim agencija pomaga zrihtat papirje, najt službo, najt nastanitev (seveda mastno zaračuna). In pravi, da se jih kar dosti vrne iz različnih razlogov. Nekateri ne uspejo najt primerne službe in so nasploh neuspešni, delajo slabo plačan težaška dela (seveda v Avstraliji slabo plačan pomeni nekaj drugega kot pri nas, ampak še vedno to ni to, o čemer so sanjali), nekateri se ne morejo navadati na podnebje, nekateri ne na kulturo, nekatere enostavno daje tako močno domotožje. Skratka zelo različni vzroki, ampak ljudje se vračajo.
Nikjer se ne cedita med in mleko.
Kolikor poznam ljudi, se v tujino selita dve skupini ljudi: visokoizobraženi, sposobni in motivirani, ki v Sloveniji ne dobijo priložnosti in jo iščejo drugje in malo bolj bohemski pustolovci, ki velikokrat nasedejo na pravljico o fuj domovini in krasni tujini. Kolikor bolje se pred odhodom pripravijo in imajo realna pričakovanja, toliko manjša je možnost da se vrnejo. Res je, v tujini si vedno tujec, poleg tega je infrastruktura držav marsikje slabša od naše, pa naj še tako pljuvamo.
P.S. Tudi jaz razmišljam v smeri odhoda.
Moj prijatelj je odšel v USA. Najprej nekaj let med in mleko, super služba. Potem je prišlo do zloma borze in z njim brezposelnost, za njim pa še bolezen. Trenutno dela prvo službo dopoldne, drugo popoldne, tretjo pa prvi del noči. Same preproste in nizko plačane stvari. Upa da bo nabral toliko, da se izkočlje iz največjih dolgov. Takoj za tem se vrne domov. Pravi da bo raje na njivi okopaval krompir. Bo imel več od življenja, kot ima sedaj.
Tudi tile izobraženci si nekam preveč zlahka domišljajo tujino. Najprej je vprašanje, katere slovenske diplome so sploh priznane zunaj, drugo je to, da jim v tujini konkurirajo drugi izobraženi ekonomski migranti iz celega sveta. Slovenci niso nič kaj bolj iskani od drugih. Tudi v devetdesetih letih se je zaradi vojne izseljevalo na tisoče izobražencev iz bivše juge. Mnogi od njih so pristali v najbolj bednih službah. Vprašanje, koliko naših izobraženih izseljencev piše domov, kako uspešni so v novem okolju, v resnici pa se preganjajo po gradbiščih z lopato v roki.
Stvar je v tem, da tisti, ki se tukaj ne znajdejo in nimajo pravega poklica, s katerim bi lahko služili, se ne bodo znašli nikjer, tudi v tujini ne. Šibka točka vseh nesposobnih je to, da ne znajo nobenega jezika in potem jasno delajo najnižja dela, ki tudi plačana niso veliko. Taki pridejo nazaj, kaj pa naj. Če tekoče govoriš in pišeš jezik dežele, kamor greš in imaš poklic, ki ga oni potrebujejo, si takoj na konju. Moraš pa tja z veliko denarja, da si lahko takoj urediš dom in začneš živeti. Z 100 € v žepu, brez znanja jezika in brez uporabnega poklica pač ne moreš po svetu. Taki pridejo nazaj.
Vsi moji sorodniki, znanci in kolegi iz službe, ki so odšli zadnjih pet let, so super zadovoljni in nimajo nobene želje več po Sloveniji.
Pa da ne boste mislili, da se tudi Nemci ne izseljujejo. Zadnja leta jih je ogromno odšlo v Ameriko, Kanado in Avstralijo. Se bo pač prebivalstvo malo premešalo.
kolega sta šla z družinami v Avstralijo, eden se je vrnil, drugi ne. Slednji je že v Sloveniji bil na dobrem delovnem mestu s solidno plačo, iznajdljiv in priden, drugi pa se je vedno pritoževal čez vse, pogosto menjaval službe….
Mislim, da kateri uspejo v tujini bi lahko tudi pri nas, pa jih pač nekaj žene po svetu, oni drugi bodo pa pač vedno samo drugi. Žal je tako.
Skoraj vsi, ki so šli, so tudi ostali. En kolega je tako v tujini cirka 15 let, prijateljica 20, nekaj prijateljic pa od 10 do 5 let. Ena se je vrnila, ker so ji prekinili pogodbo in ni našla druge zaposlitve, vendar gre ob prvi priliki nazaj. En par se je vrnil načrtno, odrasli otroci so ostali v tujini. Nekateri imajo družine, drugi partnerje (tudi Slovence), tretji so sami. Zelo različno.
Kaj pa je narobe, če se po nekem času vrnejo?
Nekateri morda sploh niso nameravali iti za stalno, jaz poznam mnoge, ki so
šli ven z željo po izobrazbi in se sedaj z doktorati vračajo v Slovenijo. Ali
pa bi se vsaj želeli vrniti in tukaj delati, ampak njihovo raziskovalno
področje pri nas ni dovolj razvito.
Poznam jih kar nekaj, ki so odšli v druge Evropske države (Nemčija, Švica, Avstrija, Nizozemska). Vrnil se še ni nihče. In ni potrebno bit tako privoščljiv, če komu ne uspe, pa ni važno ali pri nas ali v tujini. Kolikor pa kaže stanje v naši ljubi deželici, bo vedno več ljudi šlo iskat srečo v tujino. Pa čeprav v Avstrijo delat v proizvodnjo. Kaj ti drugega preostane, če pri nas dela ne dobiš.
Ja, prav razmišljaš: za vsa večinoma fizična in ne preveč visoko kotirajoča umska dela npr. v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstraliji, Ameriki ( poklici s 3., 4, 5. in 6. stopnjo izobrazbe) najemajo cenejšo delovno silo, ki pa mora met izoblikovane delovne navade – brez jamranja in pritoževanja.