Starševski čvek

Kako pogosto jokate?

Default avatar
Danes me je neka stvar zelo razžalostila, sem jokala kot dež kar nekaj časa. Šlo je za nekaj, kar me je res potrlo (ni smrt), pa sicer redko točim solze.
Mogoče nekje dvakrat, trikrat letno.

Pa vi?
Default avatar
Jaz ne upam jokati, ker imam po tem migrene. Migrene pa imam, ker me je partner zapustil pred osmimi leti. Pa še zaradi drugih stvari v življenju sem se prevečkrat sekirala. Zato nočem jokati in se temu izogibm.
Default avatar
Zelo poredko naizven ter zelo pogosto v duši. Od smeha, žalosti, veselja, sreče, PMS, kar pride naokoli in razdraži čustva.
“I don't know half of you half as well as I should like; and I like less than half of you half as well as you deserve.”
― J.R.R. Tolkien, The Fellowship of the Ring
Default avatar
jok iz žalosti/razočaranja/krivice tam 3x-5x letno, recimo...
sem pa res velikokrat solzna ob gledanju kakšnih filmov/serij/oddaj/novic/zgodb... predvsem če me stvar pozitivno gane
Default avatar
Jok je znak nemoči s katerim želimo pri nekomu pridobit sočutje.

Zaradi česa si nemočna?
Odgovori sama sebi ;)
Default avatar
Odkar sem pretrgala stike z mamo in bratom, še nisem jokala.
Default avatar
Od žalosti nikoli, iz togote pa mrbit na par let enkrat.
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Če znaš življenje izkoristiti, je dovolj dolgo. (Seneka)
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Default avatar
Že kar nekaj časa nisem jokala in upam,da mi še dolgo ne bo treba.Če sem pa kdaj malo slabe volje,grem pa delat-pospravljat,likat ,karkoli.Zraven si navijem glasbo,pa je takoj bolje.

Če sem pa tečna,mi pa moj pove kakšen vic-pa mi sitnoba hitro popusti...
Default avatar
solze je napisal/a:
in komu naj bi se po tvojem želela smiliti jaz, ki jočem samo kadar sem sama?
Ne morem verjeti kaj vse napišete sem gor.

drugače pa tako kot ena zgoraj, odkar se mi je razdrl zakon in družina jočem neutolažljivo in včasih tudi dobim migreno.
Default avatar
Že nekaj let nisem, pa bi včasih "z veseljem".
Default avatar
jokixa je napisal/a:
Očitno se ne smiliš nikomur in si zaradi tega nemočna, kar te navdaja z občutki, ki izzovejo jok.


Kakšnega razumskega razmišljanja od osebe, ki jo nosijo čustva itak ni bilo za pričakovat.....
Sedaj pa pejt cmerat dalje.....
Default avatar
solze je napisal/a:
...hvala, zdaj si me pa še ti v jok spravila.
Če sem prav razumela vprašanje (in sem ga!!!) avtorica ni pričakovala razmišljanja ampak podatke.
Default avatar
Včasih sem jokala skoraj vsak mesec. Se mi je vlilo, ponavadi zvečer, ko sem se ulegla v posteljo. Čeprav se ni nič žalostnega ali grdega zgodilo. Bilo je kot naravni mehanizem telesa, duše, srca, da je sčistilo odplavilo ven iz mene vse tegobe, napetosti, razočaranja, stres, karkoli se mi je pač v tistem mescu (ali tednu) nabralo. Ko sem se izjokala, sem se počutila dobro. Kar v olajšanje mi je bilo. Zadnjih nekaj let pa je ta "samoočiščevalni mehanizem" malo zamrl oz. se mi to z godi le še parkrat na leto. Moram reči da ga kar pogrešam, ker je bil res dober način sproščanja negative iz mene.
Default avatar
Jok je ok, ker se potem počutiš bolje. Je tako sproščujoč kot smeh. Kdor ne more jokati, ima verjetno tudi sicer s čustvovanjem težave oz. je čustveno otopel.
Default avatar
Decembra 2011...ker sem imela sina 3.mesece starega v kriticnem stanju(to je bil ze skoraj zivcni zlom)
Novo leto 2013....ker se ga je fant tako napil,da je bil agresiven in zaljiv do meme
Vcasih pa sem tam okoli 5x na leto
Default avatar
solze je napisal/a:
No, no sem pa že rajši brez razuma kot brez čustev. Vidiš meni se pa smilijo ljudje kot si ti, ki ne premorejo kančka empatije do soljudi.
Default avatar
Nerazumnica je napisal/a:
In zato jokaš, a ne? :)
Verjetno ne, ker razumeš, da samopomilovaje ni nobena "rešitev".

Ni dovolj imet samo čustva, rabiš še kakšno "orodje" s katerim jih je treba obvladat oz vsaj razumet, da življenje postane znosno, ne se pa utapljat v solzah in pričakovat sočutje od drugih - valit krivdo za lastne težave, nesposobnost , na druge.....
Default avatar
Najbrž sem jaz rekorderka, saj me vsaka stvar spravi v solze, danes sem se res skoraj zjokala, ko je Tina zmagala, pol sem pa dobila solzne oči še na koncu Sex and the City, ko je Big Carrie dal črn diamant. Jok očisti dušo.
Default avatar
Jok je darilo. Z jokom očistimo svojo dušo. Najboljše je jokati pod tušem, voda spira iz nas energije, s katerimi smo zapackali telo, jok spira energije, s katerimi smo zapackali svojo dušo.

Poskusite in boste kot prerojene :)
Default avatar
Jočem skoraj ob vsakem ganljivem prizoru, pa naj bo to v filmu, dvig zastave na kakšni športni prireditvi, prelep trenutek v naravi, seveda tudi ob žalostnih trenutkih, kar je sicer slabo, ker me ovira pri delu. Seveda večinoma ne gre za konkreten jok kot tak, ampak solzice pa stečejo, tudi več njih.

Čisto zares iz duše in na polno pa sem zaradi neke situacije v kateri sem se znašla jokala približno dve leti nazaj. Načeloma pa zaradi sebe ne jočem, razen ob pogrebih.