Spolnost po porodu – moški, izkušnje?
Zanima me predvsem s strani moških, kako so gledali na partnerko/ženo po tem, ko je na svet prišel otrok? Znano je, da običajno ženske rabijo dlje časa, da spet začutijo željo, ker hormoni nihajo in prav tako razpoloženje, nekatere pa imajo še bolečine zaradi prereza in šivov. Malo manj običajno pa je, da ženska začuti željo, moškemu pa mine. Pri nama je tako, da je že nekaj tednov utrujen in pravi, da ne more priti k sebi. Res je, da hodi v službo, pa še doma mi ogromno pomaga pri otroku, da nisem za vse sama. Tudi s spanjem in jokom smo imeli nekaj težav, ampak zadnje dneve se zdi, da se to lepo ureja.
Ko sem ga vrašala, če sem kaj manj privlačna, je rekel, da ne. V bistvu sem res takoj po porodu izgubila skoraj vse kilograme, mogoče da imam še kakšne 2 kg več kot takrat, ko sem zanosila. Dojim ne, tako da to ne bi smel biti problem, da bi ga motilo (sem brala, da nekatere moške to ovira pri spolnosti). Tudi sicer se mi zdi, da nič manj ne skrbim za svoj videz kot prej, še mogoče bolj se trudim. Po stanovanju ne hodim v najbolj razvlečeni trenerki, z mastnimi lasmi in podočnjaki, kot nekatere. Se uredim in redno skrbim za higieno, pač vse kot treba, nič drugače kot prej. Sicer me objame in pocarta, zelo se trudi, le spolnosti ni že nekaj časa.
Kaj bi lahko bil vzrok, če morda ni kriva samo utrujenost? Sej mu verjamem, da je res utrujen, tudi psihično, ker se mu vidi, ampak se bojim, da je vzrok še kje drugje? Res me ni skrbelo nikoli, da njemu ne bi bilo do tega, kvečjemu sem se bala, da meni ne bo. In evo, kot zakleto, ravno obratno se je zgodilo in zaradi tega sem vsak dan bolj zaskrbljena, predvsem pa žalostna in mi gre na jok. :(((
Sicer sem ženska, ampak vseeno… pri nama je blo tudi tako, da je on nekaj časa rabil, da se je privadil. Tudi za moške je to šok in če aktivno sodeluje, mi verjemi da ga je to popolnoma okupiralo, pa še v službo hodi. Pri nama se je nekje po pol leta znormaliziralo. Po 2 porodu je blo pa takoj vse ok, ker smo že točno vedeli kaj nas čaka. Tako da mine, verjemi, če le drugače vse ostalo štima. Ne sili v njega, ko bo pripravljen pa mu brez očitkov pridi naproti in spet vama bo lepo 😀
Na tvojem mestu bi bila precej bolj pozorna nanj in malo analizirala za nazaj, kako je bilo z njegovimi željami po spolnosti med nosečnostjo. Verjetno je že tedaj imel kakšne izgovore. Nočem te strašiti, vendar ko moškemu ni več do spolnosi in ni nekih razumljivih razlogov, je čas da se ženski vklopi “alarm”.
med nosečnostjo ni bilo težav, pa sem imela ogrooomen trebuh, ampak dokler sem jaz imela željo, njega nič ni motilo. tudi po porodu sva dvakrat imela odnose in je bilo super, nič ga ni motilo. zdaj pa pravi, da je že nekaj tednov tako utrujen, da mu ni za nič. mi pa na vse ostale načine izkazuje pozornost in ljubezen, to je res. smo imeli zadnje tedne tudi zelo naporno obdobje, ker mala ni hotela spati, jokala po 4 ure, sva se vmes tudi skregala kdaj ,ker nama je vdarilo na živce, sem kdaj bila tudi nesramna, pa sem se takoj opravičila, da v resnici ne mislim tako…in je bilo ok.
ampak vseeno, jaz sem se pobrala, on pa se ne more. 🙁
Pri nas je blo podobno. Zato nikar ne mislit takoj na najhuje (prevaro). Človek, da z majhnim dojenčkom to naredi, mora še kako biti brez vesti in morale. Ja žal, so tudi taki, vendarle ni vedno tako.
To so prvi meseci, vsi trije se navajate na novo situacijo, verjami, če je tvoj mož zelo čustven, bo rabil čas. Vendarle ne skrbi, ko boste utečeni, se bo vrnilo spet v normalne poteke, tudi seks…
Brez skrbi in ne takoj na varanje pomislit…
Daj času čas…za nekatere je to tudi nekaj novega
Kaj pa ce poskusis,brez pricakovanj seveda, pa ga presenetis in se posvetis samo njemu, da se spet spomno, da je po spolnem odnosu prijetno utrujen in sproscen. Obleci si kaj seksi, ko mala zaspi, pa ga lepo pocasi pripravi do tega, da se sprosti. Ne zahtevaj nicesar v zameno, se bo zihr hotu cimprej oddolzit. Predvsem pa mu ne izpostavljaj tega.. Lahko, da je kaj v sluzbi ipd. Ti se osredotoci samo na to, da ga spomnes kolko je seks prijeten in sproscujoc..
Good luck 🙂
A to si mene opisovala – v razvleceni trenerki, mastni lasje, tudi polno dojim itd.? :)) Ma saj nisem taksna drugace, ampak trenutno prezivljam ze drug mastitis v roku 2 tednov in mi ni niti za zivet, drugace sem tudi doma urejena, pocesana, cista, pobrita in vse kar spada zraven 😀 Ampak kljub vsemu je dragi napaljen kot se nikoli. Sem komaj 3 tedne po porodu in itak cakama na prvi pregled, tudi to razume in ne tezi, ampak se vedno je cel ra*rajcan in komaj caka. Jaz pa tudi. Sem kronicno nenaspana in spim v etapah po najdle 2 ure (tudi ponoci), ampak minilo do njega me pa vseeno ni. Je pa res, da nisem bila ne rezana ne sivana in je stanje organov spodaj ze cisto normalno. No, edino kar je debela res nisem ker sem ze na predporodni tezi (57kg in 172cm). Tako, da draga moja nekaj bo s tvojim dragim narobe ce se te ne zeli. Zal, ampak tako je. Mozno, da je tako utrujen od vsega, mozno je pa tudi se marsikaj drugega. Pogovori se z njim, preseneti ga enkrat z romanticno vecerjo in ga malo zapelji. Bos takoj videla na cem si. Moj ni tudi v najhujsi vrocini in ob najhujsi utrujenosti nikoli rekel ne, ce sem ubrala prav pristop ;))
ma ne vem, nočem sploh kaj dosti napeljevati na to, sej on ve, da si ga jaz zelo želim in da sem pripravljena kadarkoli. če samo malo kaj omenim ali nakažem na to temo, se izogne, ker mu pač ni. tudi če se pohecam, mu ni smešno… pa me dosti krat objame, pove, da me ima zelo rad, da me ne želi izgubiti, da se želi z mano poročiti… ampak da je utrujen in si ne more odpočiti, to stanje kr traja in traja že 3 tedne. res je naporno, dojenček je star mesec in pol, nimamo še stalnega ritma za spanje, včasih zvečer full joka, pa mu ne znava pomagati. ko je bilo res hudo zvečer s tem jokom (kolike menda), sva bla čist nervozna in sva se tudi kdaj skregala, ampak sva se takoj pogovorila in se opravičila za besede, ki jih nisva resno mislila. pred spanjem me objame, lepo nama je, vse zgleda super… le tistega ni in strašno se bojim, da bo to stanje kar trajalo in trajalo. ne vem niti, kaj se da narediti, da bi bilo isto kot prej, da bi spet začutil isto željo? v tem sva res vedno uživala (če je bil zelo utrujen, mu sicer nikoli ni bilo so seksa, ampak sej tudi meni ne), skos mi govori, da sem mu všeč, da ni nič narobe in s tem se nekako tolažim, vseeno pa se bojim, da bova postala samo še cimra, ki skrbita za skupnega otroka. tako ne želim in nočem živeti, vem pa, da marsikateri par živi tako. eni se enostavno sprijaznijo, da bodo pač živeli skupaj zaradi otrok, vmes pa se slej ko prej začnejo varati, ker ljudje pač rabimo tudi telesno bližino in da se počutimo zaželjeni… na tako življenje ne bom pristala, zato se pač bojim in bi rada vedela, kaj se da narediti? vem, da se ne more prisiliti in tudi jaz ga nočem siliti. najraje bi videla, da se mi sam približa in da nič ne rabim pritiskati.
brezveze se mi zdi, da se bom nekaj afnala in oblačila v čipke (ki jih sicer nikoli nisem nosila in jih menda ni pogrešal), njemu pa ne bo do ničesar in nama bo potem obema čist bedno. nočem, da čuti pritisk in da se mu smilim, ker bi rada, on pa ne more…to je še huje od tega, če se pač zvečer samo vležem in zaspim.
Je bil zraven pri porodu? Nekje sem brala nekaj na to temo, da imajo nekateri moški lahko težave s tem, da združijo podobo “matere” in “ljubice” v eni ženski. V smislu, da zdaj, ko si mati, predstavljaš drugo kategorijo ženske kot prej (saj je prvi otrok, ne?). In prisotnost očeta pri porodu s tega vidika menda ni ravno najboljša ideja.
Aha, v tejle knjigi je pisalo: http://www.amazon.com/Mating-Captivity-Unlocking-Erotic-Intelligence/dp/0060753641
Nisem mislila direktno tebe, ampak sem prebrala tvoj post in pač napisala, da se tudi glede izgleda ne trudim manj kot prej. Mastitis je seveda jeba na kvadrat, tako da te razumem. Pa sej maš srečo, če tvoj dragi tega ne opazi tako. Ne vem, on trdi, da je predvsem psihično zelo utrujen in obremenjen. Zelo se trudi okrog otroka, to je res. Tudi, če se njegova ali moja mama ponudita, da bi vzeli otroka malo v varstvo, se njemu zdi to neodgovorno in raje sam vse naredi oz. midva oba. Prej nisva imela nobenih obveznosti, iz službe sva prišla, se vlegla na kavč in uživala v skupnih večerih, nobenega kreganja, nobene ihte, nobene utrujenosti, samo mir in zadovoljstvo. Zdaj pa je vse kontra in verjetno rabi čas, da se navadi… samo upam, da bo kmalu prišel k sebi in bo tako kot je bilo prej. Ker si ne znam predstavljati življenja brez njega, on je vse, kar sem si kdaj želela in vse bi naredila, da to ohranim kot je.
Je bil zraven pri porodu? Nekje sem brala nekaj na to temo, da imajo nekateri moški lahko težave s tem, da združijo podobo “matere” in “ljubice” v eni ženski. V smislu, da zdaj, ko si mati, predstavljaš drugo kategorijo ženske kot prej (saj je prvi otrok, ne?). In prisotnost očeta pri porodu s tega vidika menda ni ravno najboljša ideja.
Aha, v tejle knjigi je pisalo: http://www.amazon.com/Mating-Captivity-Unlocking-Erotic-Intelligence/dp/0060753641%5B/quote%5D
Ne, ni bil, sem imela carski rez… je bil pa potem vsak dan več ur na obisku in mi pomagal se tuširati itd. Mogoče mu je minilo, ko me je gledal, da sem krvavela in imela še full velik trebuh? :-/ nimam pojma, priznal pa verjetno tudi ne bi, če bi ga vprašala. saj vem, da me ljubi, ampak zveza brez strasti na dolgi rok ne pomeni nič dobrega, tega se zavedam in sem realna.
Kako pa imata sedaj za zaščito poskrbljeno? In ali otroček spi pri vama, mislim v vajini spalnici? Mojega je namreč po prvem porodu motilo, da je v istem prostoru še “nekdo”, čeprav ta nekdo sladko spi in se mu niti sanja ne kaj se dogaja zraven njega…
Sicer pa, ko par postane družina, se mora najprej navadit na nove vloge, sploh je moškim težje, ker se težje zbližajo z otrokom oz. za to potrebujejo več časa kot mamice. Potem so tu še neprespane noči, krči dvom ali prav ravnam s svojim otrokom, je srečen…Moški morajo na začetku družinske obveznosti usklajevati še s službenimi in zvečer, ko je (če je), čas za seks, ni potem “nič od njih”, ker so tudi oni utrujeni.