A levičarji in desničarji kaj seksate med sabo?
Jasno, ker je kljub vsemu večina ljudi sposobna pogledati čez take neumnosti kot je politika in se posvetiti pomembnejšim stvarem. Taki fanatiki, ki zaradi politike nočejo imeti z nekom drugačnega prepričanja niti opravkov, so k sreči v manjšini. To je isto kot z raso, vero, itd. Če nisi sposoben pogledati mimo tega, potem si pač uboga in omejena duša.
Realno gledano ne poznam noben par, kjer bi eden volil “Janšo” drugi pa “Jankovića” ….
Trdim, da je večina parov poparčkanih zelo usklajeno s svojimi političnimi prepričanji[/quote]
Kot da folk govori, koga je volil. To je zelo osebna odločitev, vsaj jaz poznam zelo malo ljudi, ki bi naokoli razlagali, koga so volili. Jaz v glavnem trdim obratno, v mojem krogu se nas je večina poparčkala v študentskih letih (to je cca. 15 let nazaj) in takrat nam je dol viselo za politiko. Danes, ko se srečam s kom izmed njih in se kaj pogovarjamo o politiki, je jasno, da nismo prav poravnani glede te tematike, a to ne pomeni, da se ne moremo imeti fajn in iti skupaj na piknik ali kam drugam. Npr., sam sem po prepričanju izrazit liberalec, sem za nizke davke, majhno državo, majhen javni sektor, ukinitev milijarde raznoraznih sibvencij in črtanje določila o socialni državi iz ustave. Moja žena mi je v tem pogledu skoraj čisti antipod. Pravzaprav, s svojem življenju sem v Sloveniji srečal zelo malo ljudi, ki bi delili moje prepričanje. Si predstavljaš kako težko življenje bi imel, če bi me politični nazori tako pogreli, da ne bi hotel imeti opravka z drugače mislečimi?
Jaz pa kar priznam, da sem uboga in omejena duša in bi res zelo, zelo, zelo težko živela z nekom, ki bi volil janšata. Niti ne bi mogla biti z njim prijateljevat. Enostavno se takih fanatičnih, omejenih ljudi bojim. Midva z možem ponavadi voliva različno stranko, ampak isto stran.
K sreči ne poznam ljudi, ki volijo janšata, vsaj osebno ne. Z njimi se res ne bi želela družit. In ko ena gor pravi, da ljudje ne povejo, koga so volili. To so samo desničarji, ker jih je sram, da volijo janšata. Jaz vedno in povsod povem, koga sem volila. Tudi drugi vedno povejo. Ne vem, zakaj bi skrival. Saj nas nima biti česa strah ali sram. No, saj pravim, če bi volila janšata, ali pa pahorčka, bi me res bilo pa res sram.
Madonca ste zapeli. Saj pri političnih prepričanjih ne gre samo za konkretni osebi (zoki, JJ) ampak za skupek vrednot. Recimo tebi so blizu vitka država, nič subvencij, … in naravno je, da tvoj krog prijateljev in še posebej partnerka deli podobne vrednote. Posebej še, če ti je to zelo pomembno. To je podobno kot vera, kjer ateist in teist lahko funkcionirata skupaj le če imata oba do tega zelo medlo stališče. Ko pa je eden izrazito veren ali recimo ateističen in mu to predstavlja zelo pomembno vrednoto v življenju je skoraj nemogoče, da bo funkcioniral s svojim antipolom.
Glej saj ne gre za to, da bi izključno izbiral ljudi okrog sebe po svojih ideoloških prepričanjih (BTW: tudi jaz sem liberalec tako da sva vsaj že dva) ampak je naravno da se raje družimo s podobnimi.
Te pa vendarle vprašam, koliko se potrudiš za ohranjanje družabnih stikov z nekom, ki je v teh turbulentnih časih izrazito naklonjen Štruklju in še več države še več javnega sektorja še več davkov za “bogate”, še več socialnih transferjev, …. Se veseliš druženja z njim ali ga pač vljudno stoično prenašaš, bi pa raje takrat bil kje drugje ko ti razlaga kako je ustvarjeni dohodek “nepravično” razdeljen?
Jaz sem razne ekstremiste, ki imajo toliko za povedat o raznih “janševikih” (bolj ali manj medijsko spromovirane puhlice) preprosto izločil iz svojega zasebnega življenja. V poklicu jih pač nekaj takih moram trpeti in preslišim neumnosti ki jih govorijo o meni pomembnih vrednotah, toda da bi se mučil z njimi v prostem času mi pa še na misel ne pride. Sem zagovornik podjetništva, prostega trga, … in me sploh ne preseneča, da je v mojem družabnem krogu večina meni kompatibilnih.
Si dokaz tega, kar jaz trdim. Vrednote sooblikujejo izbor naših partnerjev, prijateljev mnogo bolj kot smo si pripravljeni priznati. Zato je popolnoma normalno, da ne poznaš nobenega “janšista”, ker sta si bila že prvi trenutek nekompatibilna in niti ni bilo možnosti, da bi se spoprijateljila.
BTW: Ravno takšno mnenje kot ti imam jaz o ekstremnih levičarjih. So fanatični, omejeni ljudje, katere se je za bati.
Zato je tako, ker najbrž imaš do tudi do žene tipičen neoliberalni odnos kot do delavskega razreda, ki ga je treba do konca izkoristiti in izmolsti.[/quote]
Ne, jaz imam klasično-liberalen odnos od vsega in vsakogar. To pomeni, da pustim druge, da sami dosežejo svoj potencial, jih ne oviram in jim ničesar ne jemljem. Samo svoboden človek, ki bo lahko neovirano sledil svojim sanjam, je srečen človek. Znanstvena fantastika za socialiste, vem, ampak to je moje mišljenje. Če želiš zvedeti več, si poglej kakšne filozofske tekste, ki so podlaga klasičnemu liberalizmu (18. in deloma tudi 17. stoletje). Vse skupaj izhaja iz razsvetljenstva in je pravzparav preprosta, a izjemno močna miselnost.
Sile, Bom je dežurni agitator/provokator doma na političnem čveku. Občasno se oglasi tu na starševskem kadar je kakšna takšna tema. Zastonj ga poučuješ, ker ga to ne zanima. On bo gonil svojo in z neumestnimi populističnimi floskulami zminiral temo.
Že njegov komentar na tvojega je takšen.
BTW: Ker te klasični liberalizem zanima.
Si opazil, da do leta 1991 ni bil v Slovenščino preveden niti en tekst klasičnega liberalizma (ter naslednikov). Sem šel preverjat preko COBISS-a. Vse knjige v slovenskih knjižnicah so bile natisnjene šele po tem letu. Večina šele v zadnjih letih.
Meni je to zelo pomenljivo, ker kaže na izjemen odpor neke druge ideologije, ki je celo RKC bolj tolerirala kot pa svobodomiselnost in razsvetljenstvo, ki veje iz del klasično-liberalnih avtorjev.
Zato je tako, ker najbrž imaš do tudi do žene tipičen neoliberalni odnos kot do delavskega razreda, ki ga je treba do konca izkoristiti in izmolsti.[/quote]
Ne, jaz imam klasično-liberalen odnos od vsega in vsakogar. To pomeni, da pustim druge, da sami dosežejo svoj potencial, jih ne oviram in jim ničesar ne jemljem. Samo svoboden človek, ki bo lahko neovirano sledil svojim sanjam, je srečen človek. Znanstvena fantastika za socialiste, vem, ampak to je moje mišljenje. Če želiš zvedeti več, si poglej kakšne filozofske tekste, ki so podlaga klasičnemu liberalizmu (18. in deloma tudi 17. stoletje). Vse skupaj izhaja iz razsvetljenstva in je pravzparav preprosta, a izjemno močna miselnost.[/quote]
V Sloveniji je itak vsako prepričanje nekaj posebnega. Oče slovenskega liberalizma Tavčar se je menda zavzemal za selektivno volilno pravico. To naj bi delili nekako v skladu z debelino denarnice posameznika, dana pa naj bi bila mimo tega tudi tistim, ki v družbi doesgajo nek poseben ugled in seveda ženske naj bi bile tudi izključene.