spolna vzgoja na Hrvaškem
Se splača prebrati:))))
http://www.dnevnik.si/mnenja/glosa/od-spolne-vzgoje-do-spolne-vojne
————————————————————————————————————
Od spolne vzgoje do spolne vojne
Avtor: Zoran Senković
Hrvaška od časov policijskega preganjanja slovenskih ribičev, ki so s trnkom pred petnajstimi leti lovili špare in glavoče v Piranskem zalivu, ni bila bližje vojni, kot je danes. Pa ne zato, ker naj bi bile v Vukovarju in še ponekod krajevne table tudi v cirilici. Naši sosedi grozi strahotna versko-ideološka vojna zato, ker hoče oblast uvesti v šole takšno spolno vzgojo, da gre vsem, od Vatikana pa vse tja do najmanjše župnije v Dalmatinski Zagori, na bruhanje. Lepo vas prosim, otrokom naj bi v šoli razlagali, da je najstniško igračkanje s spolovilom povsem normalno adolescentno zdravo raziskovanje lastnega telesa. Bljak! Pa naj bi mulariji pri spolni vzgoji vcepljali še neko teorijo, da je homoseksualnost naravni pojav, čeprav je, vsaj župnikom, povsem jasno, da gre za kužno bolezen, primerljivo z ebolo in kolero. Fuj!
Na tej točki je hrvaškemu cerkvenemu vrhu padel mrak na oči in se mu je strgal film. Izkopal je obrambne jaške, postavil minska polja, po veleblagovnicah sredi predbožičnega nakupovanja Hrvatom delil letake z opozorilom, da sta Sodoma in Gomora otroški vrtec v primerjavi s tem, kar pripravlja rdeča klika na vrhu države. Mar ni dovolj, da je katoliška cerkev tolikokrat popustila in privolila celo v takšno neumnost, kot je teorija, da se Zemlja vrti okrog Sonca, in da se je odpovedala celo edinemu pravičnemu in učinkovitemu ugotavljanju resnice in pravoverja – inkviziciji. Mar ni dovolj, pravi hrvaški cerkveni vrh, da so privolili v to, da so ure verouka v šoli lahko zgolj ali prva ali zadnja ura pouka, torej ravno tiste ure, ki jih mularija najraje šprica, in v to, da zasedanja parlamenta ne začenjajo s »Hvaljena Jezus in Marija, na veke, amen«. Hrvaškim duhovnikom in menda vernikom tudi se srce trga, ko pomislijo, da so privolili v poučevanje otrok v skladu z evolucijsko teorijo, po kateri imata Hrvat in pavijan istega prednika. Cerkev se je odpovedala političnemu delovanju in ji na misel ne pride vpletati se v vse večjo nezaposlenost in revščino, strahotni dvig cen elektrike in plina, v vse daljše vrste pred Karitasom, v tajkunizacije gospodarstva in poplavo politične korupcije. To je stvar države in oblasti.
Toda državno seksualno testiranje cerkvene strpnosti in potrpežljivosti, ki se vleče od prihoda dedičev hrvaške KP na oblast pod vodstvom antikrista premierja Milanovića, je preseglo vse meje sprejemljivega in v kali zatrlo enakopravni odnos med oblastjo in Cerkvijo, ki je sicer ločena od države. Zato kardinal Bozanić ni imel druge izbire, kot da v novoletni miroljubni poslanici s prižnice, z glasom Dartha Vaderja iz Vojne zvezd, sporoči Hrvatom, da vladno vztrajanje pri spolni vzgoji v osnovni šoli »postavlja pod vprašaj mir v domovini«. Če ni miru, potem je, logično, v državi vojna. Hrvaški duhovniki so začeli brusiti in ostriti križe, okrog zakristij delati barikade, namesto kadila so pripravili bojni strup iperit, kardinalske in škofovske kape ter ogrinjala so nadomestili s čeladami in oklepi iz časov slavnih devetih križarskih pohodov.
Morda bo tekla kri v potokih, a hrvaških otrok že ne bodo učili svinjarij; da je masturbacija normalna, ko pa je znano, da spolovila po tem početju počrnijo in odpadejo, da so homoseksualni pari normalen pojav in družbeno enakopravni drugim, da predzakonski spolni odnosi ne vodijo v pekel, da seks dveh ali več oseb pri luči zaradi užitka, ne pa izključno ohranjanja vrste, ni smrtni greh in da sta pedofilija ter pornografija v družbi zelo navzoči, a velik družbeni problem. Cerkev hoče biti najmanj enakopraven sogovornik državi pri oblikovanju kurikuluma in tako je edino prav. Kajti liberalni pristop do spolnosti vodi v diviantne pojave, in kdo je, prosim vas lepo, bolj poklican, da o tem razpravlja, kot pa cerkev. Njeno ogromno vedenje o tem izhaja iz lastnih izkušenj.
Hrvati imajo čisto prav , spolna vzgoja je potrebna in tako kot jo mislijo uvajat je čisto OK, cerkev naj se ne vmešava.
Masturbiranje je normalno, igranje s svojim telesom je normalno , predzakonski spolni odnos NI pot v pekel .
Predvsem pa hrvati imajo svetovno znanega sexologa , ki to vzgojo podpira oziroma je napisal program za OŠ , človek je bil v oddaji Nedeljom U2 in pojasnil vso zadevo .
Mene pa tako razkurijo takile butci, ki tako vehementno razlagajo, kako je kar čisto vse OK, lepo in prav in dovoljeno. Zakaj za vraga je pa potem pol zvez razpadlih, ostalih pol pa na trhlih temeljih? EDINI kraj kjer so zdrave partnerske zveze, je tam, kjer so se na zakon oz skupno življenje dobro, temeljito pripravili. Take priprave pa zaenkrat nudi SAMO cerkev. Sama sem del enega takega gibanja. Od okoli 550 parov, ki se tam dobivamo, praktično NI LOČITEV. In velika večina živi v osrečujočem odnosu. To vem, ker prijateljiujemo in se zelo dobro poznamo z mnogimi. Konec koncev sva tudi midva z možem tam razvila in jo še razvijava najino zvezo, in zdaj že skoraj trideset let živiva v res osrečujočem zakonu.
In ne, nisva spala skupaj pred poroko. In to priporočam udi vsem ostalim. Ker se vam tudi sanja ne kaj zamujate, ko se popolnoma posladkate že na začetku…
Sem zelo vesela zate in to spoštujem. Problem v naši družbi in seveda na Hrvaškem pa je v tem, da mladostniki seksajo zelo zgodaj in da jih je treba podučit, kaj je varno in kaj je škodljivo!
Sama pa imam drugačno prepričanje od tebe glede spolnosti, verjamem v seks pred poroko, mislim, da je zelo koristen (če je seveda v normalnih mejah, da ni seks za 1 noč..). Menjavanje partnerjev v spolnosti je učenje in pomeni spolno dozorevanje, ki je potrebno za ohranitev resne (zakonske) zveze. Menim, da je Cerkev zadnja organizacija oz. ustanova, ki bi nas lahko učila o tem, kaj je normalen seks in kaj ni! Prosim, da spoštuješ moje mnonje, kot tudi jaz tvoje!
S tem, da s partnejem ne spim pred poroko, zamudim priložnost, da partnerja pred tako pomembnim (meni je pomembno) dogodkom ne spoznam docela.
To kar ti omnjaš, nima zdaj nobene veze. Tukaj se gre o spolni vzgoji, o vsebini, ki naj bi jo poznal vsak mladostnik. Itak pa že vemo, da ima Cerkev izredno rada neizobraženo ljudstvo, da jim lahko po mili volji pere možgane.
Zdrave partnerske zveze se kalijo le v cerkvi? Empirično dokazano, da ne. Dokaz sem jaz. Oba sva popolna ateista, skupaj od polnoletnosti, itak da sva spala nekaj let pred poroko.
Ne sodi, da ti ne bo sojeno (ali kako že gre) :-))))))))))[/quote]
Kdo ve, kaj se dogaja v zakulisju vseh tistih 550 parov, ki jih omenja: itak da skrivajo probleme, saj bi bilo sramotno, da katera zveza razpade!
Zdrave partnerske zveze se kalijo le v cerkvi? Empirično dokazano, da ne. Dokaz sem jaz. Oba sva popolna ateista, skupaj od polnoletnosti, itak da sva spala nekaj let pred poroko.
Ne sodi, da ti ne bo sojeno (ali kako že gre) :-))))))))))[/quote]
Evo, kot še en empirični dokaz se podpišem še jaz!
Pa poznam jih še precej enakih!
Glede na vse, kar tukaj tako glasno in malce nesramno razlagate, verjetno ne morete verjeti, da je to res, kajne? In to zaradi par primerčičev, ki jih poznate ali živite osebno? Saj je dovolj da en sam dopoldan sledite MONu pa dobite realno liko kako je stanje v zakonih/zvezah na splošno. Ena revščina!
Ja, teh 550 parov ne poznam vseh zelo dobro, dve tretjini pa zanesljivo! V vse letih smo pač skupaj marsikaj preživeli. Že po ksihtu in besedah, ki jih uporablja se vidi človeku, ali je zagrenjen, ali igra, ali naklada, ali je srečen… Tisto, kar tukaj razbiram, je, da meni ni odgovoril nihče posebej zadovoljen z življenjem.
Verjamem, pa, da vas hudo daje nevoščljivost!!! Ampak nevoščljiv si lahko samo stvari, ki je nimaš, pa bi si jo na skrivaj ali pa javno želel imeti!
Tudi jaz poznam verne, ki se ločujejo ali so se ločili, a poznam tudi take, ki so naredili iz svoje skoraj razpadle zveze čudež.
Poznam pa tudi bistveno, bistveno več takih nevernih, ki so pred poroko marsikaj probavali, pa potem stisnili rep med noge in šli, ko je bilo treba prevzeti odgovornost.
Zakaj bi mene moralo skrbeti? Ko boste vsak dan namenili toliko časa odkrivanju drugega, kot midva že vsa dolga leta, boste razumeli. Ni me strah. Pa to nima nobene zveze s sedenjem v cerkvi.
kako hecno in značilno – ko zmanjka argumentov in ko nevoščljivost butne ven s polno paro, potem se useka po vernih. Ha!
Jaz mislim, da vera nima čisto nič z uspešnim zakonom. Uspešen ali neuspešen je lahko zakon vernkov ali nevernikov. Več ali manj so pomembne značajske lastnosti človeka, pripravljenost na kompromise, dialog itd. Tukaj zraven vera nima kaj dosti. Prav vsako posploševanje je čisto brezpredmetno in trditi, da so zakoni vernih uspešnejši je bolj za lase privlečena, ne dokazana in težko dokazljiva. v zakonu je potrebno veliko strpnosti in žal je prav v cerkvi ne srečamo prav dosti. Sploh ko gre za ljudi, ki niso čisto po kalupu kao kakšni naj bi bili. In če človek ne premore strpnosti do sočloveka, ki je recimo istospolen, potem strpnosti sploh ni v njegovem značaju. Če pa ni strpnosti, tudi v zakonu prej ali slej zaškriplje.