debeli smo najsrečnejši
Preseli se v Ameriko, tam boš med sebi enakimi. Potem pa ne jamraj nad povišanim tlakom, sladkorno.
Še nobenga debeluha nisem vidla polnega energije, polnega špeha pa! O dobri volji bi se pa tudi dalo debatirat…ko jih pobližje spoznaš, opaziš kako zagrenjeni in nesrečni so in kako jim je edina uteha hrana s katero filajo čustveno lakoto, potrebo po varnosti.
Na svetu je na drugem mestu pogost vzrok umrljivosti prav debelost. Kratko in srečno? Če je to ponos sreče, kjer s svojim smehom mnogokrat zakrivate svojo navidezno srečo, v sebi pa skrivate grenkobo, potem tudi prav za vašo srečo. Srečen je med drugim tisti, ki nikogar ne obsoja, ki ne poudarja tisto svojo “veličino” v ospredje z namenom, da bi drugega, ki ni iste branže, degradiral.
Sama sem vitka, vendar me še nisi slišal reči, da je vitek ali bolj debel kaj bolj vreden ali srečen. Stanje vrednosti ali sreče si vsak sam postavi, ne glede na status širine oblek od S do tistih, ki jih ne delajo v trgovinah in imajo svoje krojače. In to, kar si ti povedal, verjamem, da ne govori iz tebe najsrečnejši človek, ki vidi vso srečo le v hrani. Ki bo čez čas pokazala, kako srečna je bila, ko je še služila tvojemu telesu, ne bo pa več srečna, ker se tvojega telesa ne bo mogla več posluževati, ker boš morda zbolel ali te na hitro ne bo več, ker bo kakšen notranji organ prav zaradi nje ter načina življenja, odpovedal.
Je pa tudi fajn gledati primere, ko dosežejo pol tone in morajo ležati na železnih podstavkih postelje, jih morajo voziti z dvigali, premakniti se sploh ne morejo več in je nadvse tako ubobožano, da od sreče niti ne more več prekipevati.
Prekomerna debelost je odvisnost od hrane. In če je to sreča, naj vam bo dana brez slabe vesti. Če te bom čez dan spravila narediti pet korakov, boš rekel, da sem vitka in tečna, ker boš raje za mizo ali na kavču, kjer ti bodo stregli.
Če ti bo hrana odmaknjena, boš pa kaj, kot nesrečen pes, ki leži shiran med iztrebki? Samo malo meje je potrebno, da tudi pride do miselnosti in razlik ali mej, ki jih nekateri zaradi presrečne debelosti nimate niti v hrani, niti v miselnosti in nehote žalite manj debele ali nič debele. Za želodec se pa ve, da nima meje, ker je ena raztegljiva vreča. In se ne krepi, tako kot mišica. Morda pri debelejših, ki tako ozkogledno gledajo na druge, ki niso tako obilni, bi bilo dobro, če razširijo tudi duha, ne samo telo.
Če beremo pa forum, pa kdo jamra? Ni potrebno naštevati ter koliko tem je odprtih na to, da imajo po +++ kg preveč in kako bo na vrsti hujšanje od same sreče. Hrana je odvisnost, sploh, ko pride do prekomerne teže. Sreča za koga?
Želim ti, da začneš razlikovati in se naučiš govoriti le v svojem imenu, ne pa tudi v imenu drugih. Upam, da to ne bo prehud napor. Ker če imaš svoje mnenje, še ne pomeni, da nisi srečen.
Enako sem mnenja, ne vem od kje vam te umotvori od nekaterih da so debeli srečni in dobrovoljni in prijazni. Iz izkušenj še nisem srečala debele ženske in mošekga ki bi bili srečni in ljubeznivi. Srečevala sem pa debeluhe zlobne sploh ženske ljubosumne ko norc pa še vsi debeli so bili skrajno ozkogledni ne vem ali sem imela tako nesrečo da sem na tupe naletela ali pa jim špeh res še v mozak pride(malo slabe šale) pa vendar.
Če ste suhi samo stran od debeluharjev ker bodo prijaznost samo hlinili v resnici vas bodo sovražili ker ste suhi in vam želeli slabo, govorim iz izkušenj. To je folk ki ima čisto drugačen life style kakor normalno rejeni ljudje, in tak življenjski stil kot ga oni vozijo vodi v pogubo mentalno in fizično.