boste pršut?naredim narezek?bo kdo francosko?
Kakšen je vaš stil, ko pričakujete obiske – npr. je vaš rojstni dan, obletnica, nekaj za slavit pač:
a) pripravite, kar boste postregli in ko sprejmete in namestite goste ponudite hrano in pijačo
ali
b) sprašujete: boste kaj jedli? vam naredim narezek? bo kdo juho? bi kdo poskusil francosko? pogrejem kruh, boste tatarski? narežem malo pršuta?
Moj stil je a. Kupim, premislim, pripravim, včasih kaj vnaprej narežem, aranžira, včasih sprejmem obiske, poklepetam, hkrati narežem, skuham, postrežem, zdevam na mizo.
Ko grem kam, kjer je stil b, se mi meša. Gre mi na živce. Tudi če gre za ožjo žlahto (npr tašča, moževa babica, moževa sestra) se nikakor ne počutim dobro, ko me tako sprašujejo, kaj šele drugje. Pismo, če hočeš ponudi, če ne pa nič. To spraševanje se mi zdi čisto mimo. Itak, da ne gremo na obiske sestradani, ampak tudi mimo se mi zdi, da nekdo kupi npr. kilo pršuta, kilo tatarca, kilo francoske in potem sprašuje. Imam občutek, da če daš na mizo, bodo gostje piknili ponujeno, pojedli. Če pa sprašuješ, ljudje iz vljudnosti pač rečejo ah, ne saj ni treba, in kaj potem? Vržejo kupljeno v smeti?
Kakšne so kaj vaše izkušnje? Samo malo za debato sprašujem, brez nekih obsojanj.
Sori, sem danes ful utrujena, sem cel dan prala brisače, pa ful časa sem porabila, da sem nabrala in očistila za veeeeliiiikooooo skledo solate, pa folž sem bila sosedi, ki ji jo mož nabere in očisti, tako da ne zameri mi, mona jaz! :-)[/quote]
a ščerke nimaš da bi ti pomagala? :P[/quote]
Imam ščerko, samo ona bi raje pekla palačinjke, kot mi pomagala čistit solato, moja vest pravi, da bi lahko šla na antidebresive, ampak potem si rečem…ah šarap, mona!