Sprašujem se, kako se ‘veseliti’ in lepo preživeti božični večer. Res je, zbere se družina, naj bi nam bilo lepo, v resnici pa…? brat je ves obupan, brez volje do življenja, zato ker je brezposeln že 6 let in nič ne kaže na bolje. Otroci od 9-15 ravno takih let, da se ne veselijo več daril, iskrenega veselja ni, ker bi sin rad dobil tablični računalnik, pa ga ne bo, ker je predrag…Tudi bratovi otroci so največkrat razočarani, ker dobijo tisto, kar si niso želeli..(stari 8,9) Starša ostarela, kar naprej se trudita za vse, naj bi bili srečni, pa ne vemo, kako bo nalsednje mesece s službo, s plačo…kako naj bomo veseli?
Kaj naj želim bratu, ki mu že leta želim dobro službo? kaj otrokom, ki so razvajeni in sploh ne razumejo, da bo denarja vedno manj, kaki tabličniračunalnik!!??

starša pa, vsako leto starejša, vedno več zdravsevenih težav..kako naj se veselimo leta, ko bo samo še slabše..eno leto si bomo še vsegavraga zaželeli, lahko pa sta mrtva že čez nekaj mesecev. jaz sem čisto depresivna že zdaj…kaj šele bo…

Kako vi to vse premagujete?? Pa da ne govorim, da bom morala predelati še najstništvo obeh otrok, kar bo težko, saj je že zdaj včasih obupno. prepiri zaradi bedarij, zdaj ko so počitnice, je tega še več..namesto, da bi se imeli radi, in samo uživali.

kakšna ideja? kaj vi naredite? ‘Vsatite’ cd-namseh?

Pojdite k polnočnici in darujte za misijone:-)))

Še enkrat preberi, kar si napisala. Zakaj se obremenjuješ z materialnimi stvarmi?
Predlagam, da spraviš najprej sebe v red in bodo tudi okoli tebe ljudje bolj zadovoljni.
Meni je bilo lepše, ko smo se s starši igrali in kartali, kot pa materialne stvari.

Tudi pri nas nimamo tabličnega računalnika,zakaj naj bi ga sploh imeli.

Za Božič si ne dajemo daril.Kupimo stvari vsakemu takrat,ko lahko in ko rabimo.

Brat naj ne bo obupan,ampak naj se raje loti kakšnega dela.

Tudi moja starša nista več najmlajša in nikoli ne mislim,kaj bi bilo,če bi bilo…

Verjamem, da je težko za vse vas. Ampak ti si sveto prepričana, da bo vse tako hudo slabo. In zato potem tudi je, ker samo čakaš, kdaj bo kdo pokazal kakšno slabo voljo, obup, nehvaležnost. V resnici ni tako zelo črno. Nehaj si risat žalost! Potrudi se, da boš nasmejana in dobre volje. Praviš, da se starša trudita, da bi vam bilo lepo. Zakaj jima to podiraš? Zakaj razmišljaš o tem, če bosta letos umrla? Halo?! Lahko bo kdorkoli! Obremenjevanje s to smrtjo je res neumno. Brat 6 let ne dobi službe?! To mi je pa res čudno, oprosti. Kaj pa je po izobrazbi? Kje išče? Kaj išče? Glede otrok pa – jst si tut želim tablični računalnik in bi si ga lahko kupila pa ga ne rabim! Zakaj bi ga rabu 10letnik?!

Zakaj vam prazniki predstavljajo tak stres? Res ne razumem.
Tudi moj sin si želi iPhone, pa TV za svojo sobo in kaj vem kaj še vse, star je 16 let in mu je povsem jasno, da tako dragih stvari ne bo dobil, ker si ne moremo privoščiti. Bo pa dobil od starih staršev, tet in stricev po kak €, nekaj ima našparano sam, nekaj bova primaknila midva, pa bo za nekaj od te tehničnih igračk, ki si jih najstniki želijo. Od dedka Mraza bo pa letos žal nekaj minimalnega. Ne pričakujem, da bo skakal v luft od sreče zaradi darila, ravno tako pa ne pričakujem, da bo razočaran, ker ni dobil iPhone.

Ne vem, mislim, da si popolnoma falila smisel praznikov, sploh pa smisel Božiča!
Tudi nam ne cvetijo rožice, tudi mi imamo velike probleme, ampak na silvesterski večerji in na obiskih med prazniki jaz osebno uživam. Sem pač med ljudmi, ki jih imam rada (tudi tašča in svakinja spadata sem noter), se sprostim, poklepetamo, kaj dobrega pojemo, popijemo, z mlajšimi otroci odigramo kakšno družabno igrico in to je to. Me prav briga, če roza prt ne paše k zelenim prtičkom ali če ima svakinja umazane prevleke za stole ali je tašča kot ponavadi presolila jedi in je moja mama spet preveč zapekla piškote. Saj to ni bistvo življenja!

Kot ti je že ena zgoraj napisala, najprej spravi sebe v red. Prazniki so za uživat, ne pa trpet kaj bodo drugi rekli!

si tipični proizvod potrošniške družbe in verjameš v božička, lučke in srečo glih na božični večer. daj odrasti, otroštvo je že daleč za tabo! božič je prav tak večer kot vsi drugi oziroma bolj stresen, ker je familija na kupu – to pa je vedno vsaj malo stresno.ne verjemi v to kar ti pravijo oglasi, internet in TV, bodi to kar si pa bodo vsi bolj zadovoljni.

Pri nas je familija redko na kupu in še na Božič skačejo po svoje.

Potem pa pride kar ena nedelja,pa smo vsi na kupu in klepetamo,zraven pa malo grickamo.

Pa imamo Božič.

Praviš, da sta starša stara, vedno bolj bolna… Ja a ni to dovolj velik razlog, da se veseliš vsakega božiča. ki ga še lahko preživite skupaj? Če se imate v družini radi, potem je že dejstvo, da ste lahko skupaj veliko vredno. Problem je, če se na praznike gleda zgolj skozi materialne dobrine. Otroci so bili očitno vzgojeni v prepričanju, da darila naredijo praznično vzdušje. Napaka, ki je v njihovi starosti ne bo lahko popraviti. Moji božiči v otroštvu so bili še tisti iz časov socializma. Ko smo božič res praznovali v skladu z njegovim osnovnim sporočilom. Najbolj se spomnim, da sta oče in mama takrat res posvetila veliko časa našemu skupnemu druženju, da smo ugasnili TV, igrali družabne igre in se predvsem veliko pogovarjali. In meni je to še danes najpomembnejše, poleg tega, kar nam božič v svojem osnovnem smislu še lahko prinese. Na podoben način skušam prenesti božično vzdušje tudi na svojo družino. Čeprav smo materialno dokaj dobro situirana družina, si tovrstnih daril ne podarjamo. Trudimo se podariti svoj čas in dobro voljo.

Že pred leti oziroma pred recesijo sem potegnila črto in ne počnem stvaru+i ki me ne veselijo oziroma ki me sopravlajo v stisko in slabo voljo. Če je vaše druženje negativno, potem se trenutno ne družite ker verjetno je to druženje za vse neprijetno.
Se strinjam, da si naštela samo materialne dobrine in vem, da se bomo morali pač še navaditi, da ne moremo kupiti vsega kar nam srce poželi. Kakor koli pojdite do svojih staršev zjutraj na kavico, seboj imej piškote ki jih boste grickali zraven kavice in čaja in verjemi ne bo tako slabo.