Starševski čvek

primarna družina

Default avatar
Sem poročena a še vedno zelo navezana na primarno družino. Imam še sestro in oba starša, ki še nista stara 50 let. Poročila sem se pri 23 letih (skupaj sva bila 5 let) in z možem živiva pri njegovih, ampak v svojem gospodinjstvu.
Še vedno sem velikokrat doma na obisku, sedaj sem na porodniški in imam čas. Obiščem jih enkrat med tednom ter v soboto sem ponavadi skoraj cel dan doma. Z mojim greva pa vsake 14 dni v nedeljo še ne kosilo k mojim domov. Pač izkoristim vsak trenutek ko mož dela in grem domov, on nima nič proti.
Problem je v tem, da včasih ko se peljem v nov dom jokam kot dež. Sem se preselila cca. 30km stran in mi kraj sploh ni všeč.
Default avatar
Saj se boš navadila. Pač pri tebi traja nekaj dlje. Čez kakšno leto se ne boš več tako počutila, boš videla.
Default avatar
Odrasti že enkrat.
Default avatar
Mislim, da tisti kiostne doma ne bo nikoli razumel tega.
Upam, da se navadim.
Default avatar
Itak, da se navadiš. Sklepam po mojemu, na začetku je tud hodil nazaj, no jokal sicer ni, joka zdaj, ko mora hodit k meni domov:)))
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Če znaš življenje izkoristiti, je dovolj dolgo. (Seneka)
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Default avatar
ti si kot večina mladih v sloveniji, ki je direkt od staršev šla k moževim staršem. več kot očitno nisi sposobna razmišljati kot odrasla ženska in mati, imaš pa že svojega otroka. Namesto, da bi se veselila novega življenja, jokaš za mamico. Sedajle ti je lepo postlano, s takim načinom življenja pa bo še hudo. Najbrž tudi moža nimaš preveč rada, ne maraš tašče, v glavnem prehitro si se šla tole.
Default avatar
Te zelo razumem... Tudi jaz sem absolutno navezana na svojo primarno družino, čeprav odseljena na svoje že skoraj 10 let. Tudi jaz se ne morem navaditi na nov kraj bivanja (upam, da ga kmalu zamenjamo) in tudi jaz se z največjim veseljem vračam k staršem, kjer sem s svojo hčerko (in možem) zelo lepo sprejeta, vedno ko pridem. To je itak vsak drugi dan, ker mi popoldne čuvajo hčerko. Ko sem bila pa na porodniški, pa sem bila tam vsak dan - ker bi drugače v svojem odročnem kraju umrla od dolgčasa... No, čez vikende ne hodimo na obiske, takrat smo sami in tudi pustimo staršem malo miru :)
Še dobro, da ima mož veliko mero razumevanja za moj odnos s starši in sestro, drugače bi verjetno morala stvar drugače zastaviti, kar bi mi bilo verjetno zelo težko.
Default avatar
Barbapapa1 je napisal/a:
res so tile moški potrpežljivi. če bi se on obnašal kt ti bi pa jokala.
Default avatar
zakaj si se poročila je napisal/a:
Ne vem. Jaz sem šla od doma zgodaj, nimam nevemkako dobrega odnosa s primarno družino, živela sem sama, potem pa sem prišla k tašči. Pa mi tudi ni bilo nikoli všeč. Mogoče zaradi tega, ker nisem šla k tašči direkt od mamice, pa nisem bila več navajena, da mi kdo hodi po glavi?
Default avatar
Ja sej zelo težko je tole res. Nikoli pa nisem živela v kakšnem štuentskem domu, nikoli nisem bila dolgo od doma. Verjetno bi bilo tudi drugeče, če bi se oba odselila od doma in ne samo jest ali če bi se preselila 5 km stran.
Default avatar
Barbapapa1 je napisal/a:
Če je vsem prav, zakaj pa ne? Se mi zdi pa zelo pomembno, da ste med vikendom sami. Ker drugače bi se mi zdelo, da vse skupaj ni normalno...
Default avatar
zakaj si se poročila je napisal/a:
Ja, nisi še odrasla, žal. Poizkusi odrasti čimprej, glede na to, da živiš življenje odraslih in poizkusi s svojimi težavami čimmanj obremenjevati okolico. Sem sicer grdo napisala, ampak ne zato, da bi te prizadela, ampak ker tako je. Biti moraš odgovorna mati, odgovorna žena, da ne boš skrhala odnosov z možem in vzpostaviti ustrezen odnos s taščo in tastom, glede na to, da pri njih živiš. Predvidevam, da si se za poroko, materinstvo, selitev... , skratka za odraslo življenje odločila sama.
Default avatar
Avtorica, lepo da obiskuješ starše in tvoje vedenje je čisto običajno. Očitno imaš odlične starše, se lepo razumete in si lahko srečna. Primarna družina vedno ostane primarna.
Default avatar
teta Mara je napisal/a:
Ah daj no, kot da ne veš, kako to gre. Kar naj tamlade povejo, koliko se jih je odločilo za bivanje pri tašči iz lastne želje, koliko pa zaradi prepričevanja in izsiljevanja mladega gospoda, ki mu je mama hotel najbolj komot. Najprej so obljube, kako bomo mi čisto posebej in mama se ne bo nič vtikala - potem, ko je tu že otrok in je malo težje oditi, je pa realnost.

Sicer pa je to že za odpret posebno temo.
Default avatar
če bi mož imel je napisal/a:
ne, ne bi - k tašči gremo tudi vsak drugi dan, pa čisto lepo funkcioniramo :)
meni se zdijo dobri odnosi s primarnima družinama nekaj čisto normalnega, to naj bi bili vendar ljudje, ki so ti najbližje (seveda v vrstnem redu za mojo osnovno družino, možem in hčerko)
pri nas zadeva čisto lepo deluje - res pa, da ne mož in ne jaz ne dovoliva, da bi se primarni družini preveč vtikali v najine odločitve
Default avatar
quote je napisal/a:
Ja, se strinjam. Samo da pri njej ni problem tašča, vsaj ne primarni, ampak da je v resnici še vedno mala punčka, ki bi se rada crkljala pri mamici, doma pa mora igrati odgovorno vlogo matere in poročene ženske. Pa da ne bo pomote, tudi jaz se pri njenih letih nisem počutila dovolj odraslo, da bi igrala vlogo odrasle osebe. Razlika je edino v tem, da sem počakala, najprej odrasla, potem pa začela živeti življenje odrasle. Je pa to le ena izmed mnogih zgodb, ko bi se mladenke kar poročile, pa imele otroke...
Default avatar
quote je napisal/a:
Oh joj, sami izgovori no, da jo je partner prepričal - dajte že prevzet, drage gospe, odgovornost za svoja dejanja.

Odločile ste se popolnoma same, tako kot ste se. Pričakovati, da boste pa na tujem gospodarice, je pa bosa.