Spoštovani!

Sem učiteljica v OŠ in včeraj so me na mizi pričakale brošure, ki naj bi jih jutri, 16. novembra 2012, na dan slovenske hrane razdelila otrokom v razredu. Brošure so v povezavi s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk (brošura Dan slovenske hrane, brošura Čebelica – moja prijateljica in priložnostni magnetek), ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je skupaj s partnerji (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport – MIZKŠ, Ministrstvo za zdravje – MZ, Čebelarska zveza Slovenije – ČZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KGZS, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij – ZKŽP, Inštitut RS za varovanje zdravja – IVZ, Zavod RS za šolstvo – ZRSŠ).

Več o pomenu in trudu vseh sodelujočih v tem projektu si lahko preberete na spodnji povezavi: http://www.mko.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6096/

Te 3 brošure bo dobil vsak slovenski osnovnošolec in otrok, ki je vključen v vrtec, za srednje šole nimam podatka. Včasih smo v okviru tega projekta otrokom tudi razdelili zajtrk, ki je bil financiran s strani institucij, ki ta projekt promovirajo. Zajtrk ni dodatno obremenjeval družinskega proračuna, saj so ga otroci dobili zastonj.

Letos delimo samo brošure. Šola pa lahko na lastna pleča prevzame financiranje zajtrka ali pa ga zaračuna staršem s položnico za prehrano. Ker vemo, kako je s financami v javnem šolstvu, bo večina šol letos delila SAMO BROŠURE, ki jih želodci slovenskih otrok zaenkrat še niso sposobni prebaviti.

Ogorčena sem nad vsem medijskim poudarjanjem projekta, ki v svoji osnovi negira tisto, kar predstavlja – kako pomebno je prava prehrana, kako pomemben je zajtrk in kako pomembno je jesti lokalno pridelano hrano. Naj na tem mestu ne bom narobe razumljena – ŠE KAKO SE ZAVEDAM OZAVEŠČANJA JAVNOSTI IN GA PODIPRAM (zaradi tega tudi pišem to pismo). Sama sem mnenja, da je vsak slovenski učitelj in vzgojitelj sposoben svojim učencem predstaviti pomen zdrave prehrane, tradicionalne slovenske hrane in pomen zajtrka brez brošure.

Če ministrstva in druge instituciji menijo, da tega nismo sposobni, bi nam lahko gradivo posredovali v elektronski obliki (npr. pdf datoteka ali ppt prezentacija), ki bi jo učitelji v razredu in vrtcih predstavili učencem.

Kot davkoplačevalko pa me zanima, kolikšna sredstva so se porabila za ozaveščanje javnosti z brošurami in za medijsko podporo tega projekta. Za tradicionalni zajtrk je namreč zmanjkalo denarja. Samo brušura Čebelica – moja prijateljica je bila natisnjena v nakladi 300 000 izvodov v tiskarni Littera Picta in financirana s sredstvi iz proračuna RS v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu (op. p. prepisano z brušure).

Zanima me, koliko otrok bi nahranila vstota, ki je bila porabljena za promocijo.

Kot učiteljica se namreč dnevno srečujem z neplačanimi položnicami za šolsko prehrano, ker starši v tej, tako socialno skrbni državi, tega preprosto ne zmorejo. In ne samo to, spoštovani bralci, srečujem se tudi z lačnimi otroki, ki v podaljšanem bivanju in varstvu vozačev včasih tako s slastjo jedo tisto, kar smo jim prihranili od malice, da imam občutek, da jedo za popoldansko zalogo. Na začetku svoje učiteljske poti sem jih učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih. Mi pa jim delimo brošure in magnetke.

Ne vem, kako prepričjiva bom jutri v razredu, ko jim bom delila brošure in jih poskušala prepričati, naj jedo zdravo in kupujejo lokalno. Ne vem, kolikim se bodo cedile sline ob mojem pripovedovanju, kako mora izgledati tradicionalen zajtrk – na sliki. Jaz bi raje, da bi ga občutili v želodcih. Vsekakor me bo sram in ne vem, če bom lahko tiho.

V BISTVU NE BOM VEČ!

Bojana Potočnik

Tole je pa že bilo tu objavljeno – ampak morda je res bolje 2x kot nikoli. Sicer pa si morda nalašč izbrala svoj nick…

spet s to hrano, mater ste tečne. če sem prav obveščena, so organizacije podarile tudi hrano. če pa ne, je ista cena kot sicer za zajtrke. glede na to, da večina monovk, med katerimi so tudi učiteljice, po moje bolj malo kuha in bolj malo ve o tem, je čisto v redu, da so delili brošure. Tudi tiskarji morajo živeti. ena sveta resnica se počasi le svita tudi v Slovenistanu – hrana ne pade z neba, treba je delat zanjo.

jaz se pa strinjam z avtorico. Naj učencem in otrokom financirajo zajtrk. Če izračunamo 300 tisoč brošur, navadna brošura je cca 0,54 eur (ta še verjetno več, ker je oblikovno zahtevnejša), to pride 162,000 eur neto. Veste koliko je to denarja, ki bi ga lahko porabili za nakup hrane za zajtrk? Reklamo pa bi tako, kot je rekla avtorica, brezplačno predstavili preko prezentacije ali spletne strani.

Saj bi financirali zajtrk, če bi bil to namen. Pa je bil namen financirati tistega, ki je izdelal brošure.

Odgovor, ki sem ga dobila, ko sem posredovala ta mail (še celo iz novic so me klicali, če sem jaz avtorica, sploh mi ni jasno, kako so izvohali telefonsko, ker ni nikjer objavljena!!)…

Čeprav mi ena stvar ni jasna. Zakaj pa je ministrstvo plačalo za reklamne brošure, za zajtrk pa bi morale plačati šole? Zakaj ni ravno obratno – naj bi ministrstvo plačalo zajtrk, učiteljicam pa posredovali .ppt prezentacijo (vsak razred ima dandanes že projektor) ali pa bi šole plačale za promo material, če bi ga želele. Skratka, z napačnega konca so se lotili zadeve.

Super, jaz tega še nisem prebral, kot zadnje, pa se avtorica upa podpisati, tisti, ki kritizirajo pa ne.

Primož

Nisem jaz avtorica, še enkrat povem, morda prej nisem bila dovolj jasna =) In je tudi ne poznam. Je pa res, da me je začelo naenkrat ful motit, ko ljudje fwd-ajo maile dalje in ne izbrišejo podatkov od koga so mail dobili. Jaz pa vse te podatke lepo pobrišem in na koncu res izpade, kot da sem jaz to skupaj sestavila.