Najprej, lep pozdrav vsem!
Imel sem eno od tistih neprespanih noči, ko se premetavaš po postelji in razmišljaš z zaprtimi očmi. Pred očmi se ti mota kup dejstev in težav, vendar pa jih le s težavo logično povezuješ. Po naravi nisem zjamran, imam rad red, disciplino in točnost predvsem pa imam rad stvari razčiščene.
Počasi grem proti 30 letom in se sprašujem, kaj je bistvo življenja, kaj bi rad delal in kaj bi rad dosegel. Sem eden od tistih redkih, ki skoraj ne pozna stvari, ki ga ne bi veselila. Zaradi tega je moje področje znanja in dela zelo raznoliko (tako da problema z delom nimam – oz ga imam po navadi preveč). Vedno se v življenju trudim, za nekaj višjega, tako sem sodeloval pri projektih za izgradnjo bolnišnice, medicinskih pripomočkov, razvoju na različnih področjih,… Kot gasilec operativec in član ekipe bolničarjev CZ mi ni bil nikoli problem ljudem priskočiti na pomoč. Vedno sem bil mnenja, da lahko s svojim znanjem in sposobnostim ljudem pomagam.

In potem pride dan, ko se človek vpraša, kaj pa imam od tega, ali je to prava pot, ali si ljudje tega želijo? In ko pomislim na ta vprašanja se najprej vprašam, kaj mi v življenju manjka? Redno se ukvarjam s športom, ne kadim, alkohol pijem le redko in rad zahajam v naravo. V bistvu rad zdravo živim. Ne žuram veliko saj odvečno energijo sprostim ob športu. Rad bi šel čisto na svoje ampak nočem, da bi sam v nekem stanovanju umiral od dolgčasa, zato raje živim v “študentskem” stanovanju, kjer je družba, ki onemogoča, da bi si takšna vprašanja postavljal cel dan. Takrat spoznam, da je v bistvu ženska (punca), tista stvar, ki mi v življenju manjka. Sicer imam nekaj zelo dobrih kolegov, vendar imajo družine ali punce, tako da nismo vsak dan skupaj to pa mi ustvari praznino.

Takrat začnem razmišljati o svojih zvezah, pri katerih dlje od truda po navadi nisem prišel. Ko pomislim koliko časa nazaj sem imel zadnjo punco, se mi pred očmi pojavi izumrtje dinozavrov :). Začnem se spraševati, kaj je z mano narobe, da me nobena ne mara? Kako lahko 5x zaporedoma dobiš zavrnitev pri različnih puncah, ki jih že več kot leto poznaš, si z njimi v dobrih odnosih, se spomniš njenega rojstnega dne, za valentinovo presenetiš z darilom, če imaš le čas jo pokličeš, ko ima težave ji pomagaš, ko je v bolnišnici jo redno obiskuješ, vedno nekaj prineseš, da bi le vzbudil pozornost. Vendar vedno brez uspeha. Imam občutek, da bolj kot se trudiš slabše je. Ko pogledam na telefonu zadnje klice, se spomnim na vsako težavo posameznika, ki je hotel da mu pomagam. Ko iz klicev hočem izločiti tiste, ki so me poklicali “kako si, bi šel na pijačo” vidim da ni nobenega, če pa je, je pa sigurno kakšen od redkih a dobrih kolegov.

Takrat začnem razmišljati, ali se sploh splača biti dober, ob polnoči priskočiti znancu na pomoč, ki te pokliče samo in le če rabi pomoč? Se sploh splača biti dober in svojo (enostransko) ljubezen obiskati v bolnišnici, čeprav me noče? Se splača truditi in razvijati stvari, ki bi ljudem omogočile boljše življenje, če pa so stvari, ki jih krajšajo bolj cenjene? Se splača biti resen in razmišljati o prihodnosti, če ostali ne vidijo dlje od naslednje žurke? Se splača ljudem pomagati, saj ko sam rabim pomoč le te nisem deležen?
Kaj je z mano narobe, da sem v takšni situaciji in kaj delam narobe?

Pride kakšen dan, ko me “sesuje”, kompas, ki mi kaže pot pa se vrti. Pomislim, kako bi dal življenje na pavzo in odšel nekam, kjer bi me razumeli, če sploh obstaja tak kraj?

Če vse počneš le zato, ker tako misliš, da mora biti, ker hrepeniš po pozornosti in pričakuješ nekaj v zameno, potem je res vse skupaj nesmiselno. Razdajanje nas duhovno bogati. Ti imaš v ozadju velika pričakovanja, zato ne najdeš smisla v tem. Morda so drugi to začutili, te ne jemljejo kot pristnega, ampak kot nekoga, ki vse počne le zaradi tega, da bo izpadel boljši v očeh drugih. Manjka ti iskrene skromnosti. Saj ne rečem, veseli se svojih dosežkov in jih deli z drugimi, samo ne z namenom se okoristiti.

Sprašuješ se, kaj imaš od vsega tega? Vprašaj se, kaj bi imel, če ne bi delal vsega tega? Je to tvoje veselje ali poguba? Nadaljevati ali iti drugo pot? Po moje je tvoja pot prava izbira, ker pomagati sočloveku je v vseh pogledih plemenito dejanje. Ti si na tej poti izgubil samega sebe in zdaj je pravi čas, da se posvetiš sebi. Ljudem se težko razdajaš, če v sebi čustveno vreš in si nezadovoljen. Ženska ne sme biti krpa za luknjanje tistega, kar ti manjka. Ob ženski lahko skupaj rasteta, ne išči nekoga, ki te bo spremenil in boš zato drugačen. Zdaj, ko si sam, delaj na sebi, da boš privlačil takšne osebe, od katerih se lahko še kaj naučiš. V partnerski odnos vstopaj z dobro samopodobo in pokončno hrbtenico.

Težko je karkoli konkretnega povedat, dokler sam ne poveš kaj še bolj konkretnega. Praviš, da veno priskočiš na pomoč, sam pa je ne dobiš, ko si je potreben. Kaj pa si nazadnje potreboval, kako in komu si povedal in kakšno so bili razlogi, da ti ljudje niso mogli pomagat?

Spadaš med majhno peščico ljudi na tem planetu, ki živijo v obilju, so zdravi in svobodni, izobraženi in dobijo za svoje delo dostojno plačilo…. Imaš srečo, da si sam izbiraš v kakšnem stanovanju boš živel, s kom se boš družil, kam boš šel na izlet….
Pa nisi srečen Mali princ in hrepeniš po nečem, kar nima imena. Ti misliš, da je to punca, pa se motiš.
Punca bi te morda res lahko osrečila za kakšen dan, teden, morda celo nekaj mesecev, potem pa bi se vrnila stara občutja. Kmalu bi se zopet tako počutil, osamljen, nezadovoljen in nesrečen.
Zakaj je tako? Saj poznaš odgovor že sam: bistvo je očem skrito, treba je gledati s srcem.
Poiskati moraš izvir sreče in radosti v svojem življenju. A ta izvir se ne nahaja nekje zunaj tebe, ta izvir ni nov avto, punca, ki bi ti jo zavidali vsi prijatelji, polna denarnica…. Ta izvir sreče je že v tebi, spomni se občutkov, kako je biti srečen…. Vsak dan bodi hvaležen za prav vsak sončni žarek, ki te požgečka po očkah, za fantastičen gol, ki ti ga je uspelo zabiti, hvaležen bodi za topel pulover, ki te greje, da te ne zebe. To ti bo pomagalo, da zopet najdeš kontakt z radostjo v sebi.
Spoprijatelji se zopet s Srečo, pusti, da te razveseli vsak dan na tisoč in en način v drobnarijah, ki se ti dogajajo ves dan. Tudi za tiste slabe in nadležne stvari bodi hvaležen, saj ti pomagajo, da v sebi zrasteš in se okrepiš.
Postani srečen, kakor ti je položeno že v zibelko, živi na srečen način srečno življenje, izžarevaj to srečo v svojo okolico. In postal boš topel sonček kamor si bodo tako radi hodili pogrevat prezeble dlani – tudi dekleta, ki sedaj čutijo tvojo žalostno negotovost in bežijo od tebe.

Mislim, da vem kje je srž tvojega problema.

Napisal si, da so te zavrnile punce, ki si jih poznal več kot leto dni, da si bil do njih dober ipd. Problem je ravno v tem, da so te zavrnile punce, ki si jih poznal dolgo časa. Te punce v tem času do tebe niso razvile ljubezenskega odnosa, ampak le prijateljskega. Zavedaj se, da moraš punco začeti osvajati takoj, ko jo ogovoriš in naj ne bo nobenega dvoma o tem, kakšni so tvoji resnični nameni(pokaži ji, da te seksualno zanima). Nikoli, ampak res nikoli se do punce, ki ti je všeč ne obnašaj kot, da je tvoja prijateljica. Poleg tega, imam občutek, da si do njih zelo prijazen, jim vedno na voljo itd. – to so vse slabi znaki. Nikoli ne poslušaj in rešuj njihovih problemov(ne bodi t.i. intelektualna kurba, za to naj ima prijateljice), ker to vodi do neželenega rezultata. Bodi moški in vedno pokaži, kaj hočeš od ženske.

Drži se tega pravila: če punce ne osvojiš v mesecu dni(to pomeni, da jo v tem času povabiš na prvi zmenek), potem odnehaj in si poišči naslednji plen, ker te prva najverjetneje vidi le kot prijatelja. Pa za valentinovo ji ne kupuj rožic pa srčkov, ker to nima smisla(razen, če sta že bila na vsaj prvem zmenku)…

Mali _ princ

Želim ti radost, ki prihaja
iz zavesti, da je ob tebi vedno nekdo,
s katerim deliš vse.

Želim ti radost,
ko spoznaš tistega pravega,
ki ve, kdo si v resnici –
in te ima prav zaradi tega rad.
( iz knjižice Lep dan ti želim)

Ugotavljaš, da nekaj pogrešaš v življenju. Ustavil si se, odmaknil od hrupa, ki te ne osrečuje in občutiš praznino, osamljenost. Se strinjam s tistimi, ki menijo, da to gotovo ni dekle in da bi se ti po določenem času, če bi bil z dekletom povrnili isti občutki.
Pogrešaš tisti občutek izpolnjenosti v sebi. Želiš se razdajat, želiš dajati, ker si obupno želiš, da bi prejemal. Ampak rezultatov ni.
Samo ljubljen človek lahko ljubi in samo ljubljen človek lahko daje. Tako dajanje je tudi čisto drugačno, napolnjeno je z veseljem in ne gleda, kaj bo dobil v zameno, ker v zameno nič ne potrebuje, ker že vse ima.
Manjkajo ti korenine. Nisi priklopljen na izvir, vrelec ljubezni, na energijo, ki vse poganja, daje rast in dviguje. Ne moreš se sam dokopat do tega vrelca. želim ti, da spoznaš tistega pravega, ki v resnici ve, kdo si v resnici in te ima zaradi tega rad.
To je nekdo, ki pride v tvoje življenje, te opazi, te opazuje, si mu zanimiv, si mu blizu, ki te začuti in ničesar prav ničesar ne pričakuje od tebe. Zanima se za tvoje življenje, te preseneti s kakšno pozornostjo. Pravi prijatelj.
Človeku, kateremu manjkajo temelji, težko preživi v svetu, če si okoli sebe ne zgradi močan zid, za katerim se lahko skrije, močan zid, ki dovoljuje, da samo majhno špranjo, skozi katero se lahko sreča z drugim človekom. Človek, ki mu manjkajo temelji, se boji in je zato velikokrat agresiven in nedostopen.
Kdo si bo upal pridi do njega, kdo bo res njegov prijatelj? Veliko je ovir, ki odvrnejo ljudi, da bi poiskali tisto bistvo, ki se skriva za zidovi. Samo pravi prijatelj se bo boril s vsemi strahovi, z vso aroganco, z vso agresijo na čisto poseben način. To bo majhna siva miška, ljubezniva in neustrašna, ki bo našla pot skozi špranjo in bo za strašnimi zidovi zagledala majhnega dečka, ki sedi sam sredi velike dvorane in čaka, da Malega _ princa povabijo v kraljevsko dvorano, kjer je veselje in resnica.
Nekdo ti bo pomagal odpreti vir radosti v tebi, ti pa pusti odprto v svojem zidu vsaj špranjo.

Mislim, da nič ne delaš narobe, če ravnaš v skladu sam s seboj. V življenju je pač tako, da se ene stvari pri določenih ljudeh realizirajo prej, ene pozneje. To, da še nisi naletel na punco, ki bi prepoznala tvoje lepe lastnosti ni razlog da obupavaš. Je pa res, da vse kar so ti prejšnji avtorji pisali lahko pomaga čisto konkretno pri osvajanju kakšne punce, za katero čutiš, da ti pomeni nekaj več kot vsi ostali. Takrat se potrudi, da ji pokažeš, da si MOŠKI, ki ljubi, ne prijatelj ali rešilna bilka.
Imam občutek, da si zelo fajn oseba in da si zaslužiš primerno žensko. Zato ne skrbi, bo že prišla ta prava na tvojo pot in se boš tudi ti takrat dobro odrezal.

LP,
najprej hvala vsem za vzpodbudne besede in komentarje. Včasih je dobro, da poleg kompasa vprašaš tudi druge za pot, da veš, kje si in če greš v pravo smer. Če bi bil zadovoljen z vsemi stvarmi, tega nebi spraševal in ščepec nezadovoljstva me žene naprej. Nisem in nočem biti zaradi tega obupan, saj v obupu ljudje delamo napake. Pride kakšen dan, ko se počutiš osamljenega in razmišljaš podobne stvari in si želiš dežja. Samo dežja ne poplav in viharjev.

Kot da bi js samega sebe opisoval, meni tudi manjka veliko radosti.

Strinjam sem z His_Majesty, milamadono in goldfish.

Mislim, da si sprva vse počel z dobri občutki, kasneje ti se pa niso vrnila nazaj, kar pa si pričakoval. Kar v daljšem času ustavri čustveno praznino in kasneje stavri delaš še samo kot mašina. Verjetno si človek z visoko razvito čustveno inteligenco, kar je v današnji družbi totalen crash. V zadnjem času je pa ostala precej na cedilu.

Če se pohecam s pomočjo matematike: NEZADOVOLJSTVO = VLOŽENO – DOBLJENO

Tudi sam imam precej podobne težave in jih neznam odpravit, vsako toliko časa se vjamem v ta začrani krog. Probaj nekako zmanjšati svoja pričakovanja in bodi bolj skromen.

SREČNO mali_princ!!!

Sebe je treba imeti rad, to je najbolj pomembno! Ti si številka ena pa naj se sliši sebično, ampak če prvo ne pomagaš sebi ne moreš pomagati nobenemu drugemu.

Prvo kar naredis je da skenslas tiste ljudi zi zivljenja, ki te klicejo samo ko te rabijo. Tudi sam sem nekoc bil taki in mi je en dan enostavno pocilo. Vsak taki ki me je klical je zacel dobivat odgovore: nevem, ne znam, ne morem, nimam casa. Cez cas jim je potegnilo.
Imam pa kolega ki je isti kot ti, pa tega enostavno ne zmore. “Kolegov” ima na pretek. 99% takih ki ga poklicejo samo ko ga rabijo. Odpikat pa jih enostavno ne zna.

Za babe pa si ze dobil konkretne odgovore. Tiste tvoje prijateljice ti kar lepo na miru pusti. Poisci si nove zrtve in jih direkt napades, brez nekih prijateljskih for, rozic in podobnega sranja.