Sem babica in opažam, da postaja moj 4-letni vnuk vsak dan bolj neubogljiv in nasilen. Njegova enako stara sestrica je pa pravo nasprotje. On hoče biti pri vsem prvi, najboljši, naj…Svojo mamo je celo večkrat brcnil, ker je dala prednost hčerki pri nekem opravilu. Ali je to ljubosumje? Tudi igrače vse razstavi, polomi. Pogosto na besedo ne uboga. Ali naj ga tepemo? Kako naj ga kaznujemo, da bo zaleglo in da ne bo potem še hujše? Je zelo poln energije in za svojo velikost izredno močan.

ja babi a ti bi ga tepla?a bejz no.a po tvoje bi moralsedet v kotu in se tiho igrat medtem ko bi ti pletla?ti lepo ta mladim povej da naj sami skrbijo zanj in da ne folgas,pa bo.vzgajajo starsi.

Saj ga vzgajajo starši. Rada bi jima dala kak nasvet. Mamica se mi je potožila, da ga ne obvlada več in ker sama s svojimi otroci nisem imela takih težav, sprašujem tu gor, če ima katera podobne izkušnje in kako to rešuje.

ta dečko samo odigrava tisto kar se dogaja med atom in mamo. namesto da se sprašuješ kako njemu pomagati raje vprašaj tvojo hči kako gre kaj v njenem zakonu.

Imam tri otroke, pa noben ni bil nikoli nasilen. Videla sem pa vse to, kar pišeš, pri drugih otrocih. Moji so imeli druge stvari, ki so mi prav tako delale sive lase. Kadar je nasilen, bi ga vzela v naročje in držala pri sebi. Ne bi ga spustila, pa če bi še tako trmaril. Pa kazni bi mu dala, tepla ga pa seveda ne bi. Otrok mora vedeti, da njegovo ravnanje ni pravilno. Z njim se o njegovem obnašanju tudi pogovarjajte kot z odraslim. Naj prevzame odgovornost za svoja dejanja.

Otrok je ogledalo staršev, nekaj v njunem zakonu očitna ne štima, saj otrok je pivnik, kar vidi doma to pokaže in se brani.Kakor je že ena tukaj gor rekla, raje vprašaj mamico, kaj se dogaja doma.
Ko je pa nasilen, vam dam pa nasvet, začni umirjeno govoriti in vedno tišje…tako se bo umiril, bog ne daj dvigniti glasu.Če bo pa še trmaril, mu daj pa kazen, zapri ga v sobo za 5 minut, sevda mu vse obrazloži….Tako bi jaz ravnala….

Madonca, takšnili nasveti jasno kažejo na stanje duha v družbi.

No pa pojdimo pomagati babici in njeni mami. Za začetek bi prosil da odgovorite na spodnja vprašanja:

Kje so moški?
Zakaj ni omenjen “fotr”, kje je dedek, stric, kak brat…?
Prosim sporočite kaj več o moškem delu družine.

Ja, ce bi mene mulo brcnil, sigurno ne bi lepo gledala in ga pohvalila. Da se bomo pa pretepali ker ne uboga na besedo in podobno je pa ze prevec. Se psa ne udarim, ce ne uboga iz prve, kaj sele da bi otroka zato tepla. Pa otrok dvomim, da je taksen postal cez noc, ali se motim? Ker vzgoja se zacne ze zdavnaj pred fazo, da mama ne zmore vec obvladat 4-letnika. Kaj je pocela do sedaj? Sedela v kotu, pustila mulcu da unicuje vse pred sabo in se bebavo smejckala? In predvsem – kje je oce in kako on sodeluje pri vzgoji otroka? Saj obstajajo kazni in 1000 nacinov, da se otroka vzgoji brez klofutanja. Samo je pa treba nekaj naredit, ne le jokcat starim mamam, ki so svoje ze opravile. Lepo pusti zensko naj sama poje kar je skuhala z otrokom. Ce bi hotela kaj spremenit bi to storila brez, da tebe zraven vpleta in ze zdavnaj. Tako pa nima ne namena ne energije za nic drugega kot samo jamranje.

…. in bralci, bralke…. za vas imam dodatno vprašanje:

Kje so moški tukaj kot svetovalci?

Tudi sama sem pristaš nenasilnega obnašanja do otrok. Ko začne trmarit in ga nobena beseda ne dejanje ne premakne…ko bi se le lahko preselila v njegovo glavico in začutila kaj razmišlja, česa si želi…Verjamem, da otroci sami po sebi niso slabi in ne želijo delati slabo, mogoče na tak način izražajo svoje občutke, marsikdaj jih ne razumemo, vlečejo pozornost nase Bi bilo primerno obiskati strokovnjaka?

preberi knjigo- Vsak otrok se lahko nauči premagovati težave…vse ti bo jasno!

Anete Kast

Oče je prisoten, verjetno premalo. Njega pa fantič uboga na besedo. Tudi dedka obožuje in ga v glavnem uboga. Mama je večino dneva sama z otrokoma. Verjamem, da je poleg službe, gospodinjenja in vzgoje otrok velikokrat zelo težko biti dosleden, vztrajen in nepopustljiv. Marsikdaj popušča, dovoli…Kar se pa tiče odnosa med staršema, nekaj povprečnega, so tudi prepiri, živčnost. Kar se tiče mene, otroka me imata rada, me upoštevata. Jaz ko sem z njima, sem to 100 procentno in ne delam nič drugega kot to, da se ukvarjam z njima, tako da do teh težav pri meni ne prihaja. Sta pa z menoj 1 do 2 krat na teden po 4-5 ur.

Hvala, bom prebrala.

Kakšna čez rit, ne škodi. 😉

Zanimivo. Čigavo ogledalo je pa potem njegova pridna sestrica? Ali pa je slepa za vse okoli nje, da ne vidi in odraža vedenja svojih staršev?

Babica išče nasvet, kaj svetovati mamici pri problemu. Očitno tale mama išče pomoč. In če vsaj kdaj gledate kakšno oddajo o prevzgoji totalno nevzgojenih otrok po TV, lahko veste, da to ne nastane čez noč, ampak da enostavno včasih starši niso kos svojim otrokom, tako da otroci zrastejo v katastrofe na dveh nogah 🙂 Babica, tudi tebi in tvoji snahi/hčeri svetujem ogled kakšne takšne oddaje.

Ti že veš, kdaj je otrok razposajen, kdaj pa trmast, neubogljiv in nasilen. Mile oblike razposajenosti dopustiš, saj mora konec koncev otrok tudi razvijati svoj ego, svojo osebnost. V hujši obliki trmarjenja in nasilja pa mora slediti kazen – v kot stat, dokler se ne umiri in opraviči. Saj prvič verjetno ne bo mirno stal v kotu, ampak če boste vztrajni, ga vedno znova postavljali v kot, bo že pokapiral, kaj ga čaka.

Drugače pa ob brci tudi kakšna vzgojna čez rit ne bo prav nič škodovala.

Od kdaj babice uporabljate internet in MON?

1. SPOL : to kar opisuješ ti je pri dečkih bolj pogosto. so bolj nagonski, bolj prvinski, bolj so zagreti uveljavljati svojo voljo in pri tem so, jasno, bolj agresivni kot deklice, vsaj fizično se trudijo to bolj pokazati – so bolj glasni, več krilijo z rokami, več cepetajo, pač podobni so našim prednikom – glasno narediti preplah pred “sovražnikom”

2. STAROST : 4-letnik je, revež, za njega je splezat na stol kot za nas prepešačit pol mesta, njegovih 24 ur je kot naših 72, vsaka ovira je za njega izziv in žal nima še dovolj izkušenj, da bi jo premagal, zato počne to na način, ki misli, da ga obvlada, nagonski, beri točko 1.

3. TEKMOVALNOST: sestrica (dvojčica?) ga nervira. Njej uspe, ona obvlada, ona je mila, prijazna, vodljiva, vsi jo hvalijo, kako revež reagira? Na edini način, ki ga pozna. Beri točko 1 in 2.

4. VLOGA OČETA: sestrica (dvojčica?) se lahko poistoveti z materjo, s katero otroka preživita večji del dneva. S kom se bo on? Onidve se odlično razumeta, sestrica je mila, prijazna, vodljiva, mamica jo hvali, kako revež reagira? Beri 1, 2, 3.

5. ČAS: čas bo prinesel izboljšanje, če le ne boste vrgli puške v koruzo. Če si boste za tega otroka vzeli čas, če ga boste vsakič, ko se tako obnaša, primerno opozorili (vi bi ga res tepli?), če mu boste dali vedeti, da je enak sestrici, če mu boste dovolili to energijo, ki jo imajo nekateri dečki v tej starosti, sprostiti na konstruktiven način. Šport, zunanja igra. Seveda mamica po službi z 2 otrokoma, gospodinjstvom in vsem na plečih, z možem, ki je cele dneve v službi ali zdoma, tega ne zmore. Če ste stari starši še vitalni in bi prevzeli to na svoja ramena, se dogovorite – enkrat ga peljite vi na šport, naslednjič naj ga pelje mama. Prav in idealno pa bi bilo, da se NUJNO vplete v to situacijo tudi očeta.

6. Če se držite točke 5, bo fant ob vstopu v osnovno šolo čisto drugačen, kot danes.

Najbrž sta oba “primarna” starša premalo prisotna. Zlata vredna ja vaša pomoč, kot pomoč tudi dedka. Nekdo vam je svetoval knjigo: Vsak otrok se lahko nauči premagovati težave. Na hitro, kolikor sem uspel prelistati, vam zna knjiga pomagati na poti do razumevanja.

Kar bi vam na prvo žogo svetoval je:
– ne skrbite preveč, obnašanje je precej pričakovano
– strokovnjak, ga ne priporočam v tej fazi, če že, potem ne preko javnih institucij
– zavedajte se, da imate opravka s FANTOM, ki ima moške lastnosti. To pomeni, da je normalno da ima vgrajeno agresivnost, ki jo skozi nasilje sprošča. Oče (mogoče dedek) je edini, ki mu lahko skozi vzgojo postavi mejo in pravilen način izražanja agresivnosti. Ne razumem oseb, ki otroke želijo prevzgojiti v deklice. Takšno bitje vse te “naravne” težnje potlači in jih prične izživljati v dobi adolescence, ko je še čas za spremembo. Če se v tej dobi zamudi, potem odraste v osebo, ki se bo večji del svojega življenja iskala na tak ali drugačen način.

Predvsem se zavedajte, da pobič le izraža notranje odzive, ki so sestavljeni iz:
– do sedaj pridobljene vzorce vzgoje iz primarne in sekundarne družine
– vzorcev iz širšega okolja
– gensko zapisani vzorci (moški -> testosteron)

Tudi sama imam 4 letnika. Sicer ni nasilen, je pa kar trmast in nagajiv.
Pri nas še vedno najbolj “pali” ohlajanje in izločitev. Otrok pri 4 letih zelo dobro ve, kaj je grdo vedenje in česa ne sme.
Če mu je bilo do sedaj vse dovoljeno, mu pač enostavno več ne sme biti. Pri tem je treba biti strikten, brez popuščanja. Če ne upošteva pravil, sledi kazen.

Naš gre včasih na ohlajanje tudi nekajkrat dnevno, če je potrebno. Najhujša kazen pa mu je, ko ga izločim iz igre.

Če pri babi teh težav ni, potem mulc ve, da pri babi ni trte mrte. Očitno je dosledna, z zdravo avtoriteto je vzpostavila red in pravila.

Očitno, kar je tudi omenjeno, pa mamica sinčku popušča….in mulc veselo izkorišča. Mamica je zgubila avtoriteto nad odtrokoma, s tem, daje mulc prej skontal kot hči.

Najbolj enostaven način za obvladovanje in držanje pravil. Mulcu naj pove, kaj se sme in kaj ne. Ob prvem izpadu se ga da na ohlajanje. To pa pomeni, da se ga odalji od kraja dogajanja (ni nujno, da se ga zapre v drug prostor), se mu pove, kaj je naredil narobe in zakaj se to ne dela (popolnoma mirno in obvladano), potem pa naj nekaj časa v miru razmišlja o tem, kar je naredil. Ko se bo umiril, naj se zopet pridruži k igri.

Druga možnost je kazen z odvzemom nadstandarda (risanke, kakšna posebna igrača, računalnik….), ampak to je kazen na odlog. Ko bo čez dve uri hotel gledat risanke, pa bo mami rekla ne, je mulo že pozabil. Bolj učinkovito je tukaj, zdaj, takoj.

Uspeh takega ohlajanja se opazi že po nekaj izpadih. In pa kar je tudi nujno!! Če naredi pa nekaj dobro in uboga, ga MORAMO pohvalit.

Starši moramo bit pa jasni in dosledni. Sankcije morajo bit res za stvari, o katerih smo se pogovorili z njim in mu razložili, zakaj se to in to ne dela. Ohlajanje vsepovprek zopet zgubi pomen.

Ampak, ko boste odpravili brcanje, bo počasi opustil tudi drugo neprimerno vedenje. Ker mu boste z dogovorom, pogovotrom in sankcioniranjem postavili meje in okvir.

pa brez tepeža, ker ne učinkuje.

@Twingo – dober odgovor.

Tu bi dodal še eno veliko zadevo, ki jo mnogi pozabijo.

Ob vseh podeljenih kaznih (osamitev, pogovor, prepoved….) morate porabiti 2x več časa za to, da otroku poveste, da ga imate radi, da ni problem on, temveč njegovo vedenje.

Če kazen časovno traja 2 min, porabite za “pozitivni” del 4 minute.

Lahko prosim za odgovore, koliko je moških svetovalcev tukaj? Res najlepša hvala.

Hvala vsem za odgovore in nasvete.

Dvojčka sta, ena pridna , en nagajiv
mamica in seveda vsi ostali, se raje ukvarjajo s pridnim otrokom, je lažje .
tanagajiv, pa je skoz kregan, nagaja pa, mogoče zato, ker je ljubosumen.

Kaj pa, če bi kdaj bila samo mamica s fantom, pa babi popazi na deklico…kaj pa, če bi poskusili večkrat tako, ker od enkrat ne bo nič…