Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Skupno skrbništvo

Default avatar

kanadaja

Če ima kdo kake izkušnje s skupnim skrbništvom?
kako so dogovorjeni načeloma stiki?
Kako je s preživnino oz. kako s položnicimi za stroške otroka.

Lp
Default avatar

ko ata gre

Se delijo ane. Če je mama napol sposodna za otroka skrbet!
Default avatar

malomešano

kanadaja je napisal/a:
Če ima kdo kake izkušnje s skupnim skrbništvom?
kako so dogovorjeni načeloma stiki?
Kako je s preživnino oz. kako s položnicimi za stroške otroka.

Lp

Skupno skrbništvo teoretično pomeni 50/50 in oba morata biti za, pregovarjanja ipd. ni.
Stiki naj bi bili, kot že omenjeno 50/50, torej pol časa preživetega pri enem, pol pri drugem od staršev, kakor vidim izvajajo v obliki en teden pri enemu, drugi teden pri drugemu (različic pa je tud malo morje).
Preživnina načeloma odpade, ker naj bi oba pokrivala pol stroškov (ravno zato mora biti to res absolutno prostovoljen dogovor med obema) oziroma en drugemu nakazujeta preživnino, ki je pogosto v enakem znesku, ni pa nujno. Sodnik ne bo s sodbo določal, kdo plačuje položnice, ker se smatra, da sta s skupnim skrbništvom to dogovorila.
če zadeva na "laufa", lahko katerikoli od staršev kadarkoli da na sodišče tožbo za polno skrbnitvo, s čimer se skupno skrbništvo praktično avtomatično razveljavi.
Default avatar

se sprašujem

Se sprašujem, kako v praksi to funkcionira. Oziroma kako otroci to doživljajo? Ali sploh še imajo kak dom, ker se jih nonstop seli sem in tja? A se pol vsak teden preseli en kup garderobe (kdo pol na koncu tedna opere, gre umazano nazaj?), igrač, knjig, vse komplet za šolo, športne aktivnosti, še računalnik po možnosti...
V glavnem pa slišim, da se starši odločajo za to varianto, da ni treba plačevat preživnine.
Default avatar

funkcionira takole

pri vsakem staršu imajo svoja oblačila, vsak starš pere tiste cote, ki se med tednom umažejo, šolske zadeve se selijo sem in tja... itak v enem tednu ne porabiš pol garderobe, a ne...
Default avatar

sosedje

Jaz imam sosede, ki so se odločili za skupno skrbništvo. Na začetku so bili otroci en teden pri enem, en teden pri drugem, pa se zgleda ni ravno preveč obneslo, ker ji zdaj vidim mogoče samo en teden na mesec (oče je moj sosed). Ko sem se pogovarjala z mamico, je bila vedno totalno razpenjena, ker oče npr. ni dal otrokom niti vseh oblek, ki so jih prinesli s seboj, ker niso delali domače naloge, ker so bili pokonci, dokler so hoteli... Torej, kljub dogovoru stvari niso potekale tako kot bi morale. Otroci so bili pa tudi precej zmedeni.
Default avatar

skupna skrbnica

Predpogoj je, da se oba starša strinjata s tem in da ne štopata picajzlasto, koliko ur so otroci pri enem, koliko pri drugem. Dogovorita se pa tako, da je za vse najlažje. Sploh niso nujne tedenske selitve, lahko vedno, razen za vikende, spijo pri enem, in so čez dan z drugim staršem.
V mojem primeru je na primer tako, da večinoma spita pri meni, ker jaz kasneje začnem s službo in ju laže razvozim v šolo, iskat jih gre pa bivši, ker konča prej. Enkrat na teden praviloma vseeno spita pri njem. Popoldne sta pri njem, odvisno tudi od popoldanskih zadolžitev, pač nekaj časa se loviš in vsak začetek šolskega leta na novo postaviš nek okvirni urnik. Recimo letos imata otroke treninge na različnih koncih in tako vsak prevzame enega. Vikende imava pa razdeljene tako kot pri stikih, se pravi vsak en vikend. Počitnice in prazniki po dogovoru. V praksi sta otroka mogoče malo več z mano, ampak si nihče ne puli las zaradi tega.
Preživnina je določena, ker jaz plačujem položnice in sta otroka uradno prijavljena pri meni (plačujem smeti in vodo in podobne zadeve).
Kar se tiče dela - okej, jaz v glavnem perem perilo, zato gre pa bivši z otrokoma po nujnih nakupih, popravlja jima kolesa, usposablja smučke in podobno, za kar jaz nisem nadarjena. Pri nalogah in učenju pomagava oba, če je treba.
Default avatar

to ni to

skupna skrbnica je napisal/a:
Predpogoj je, da se oba starša strinjata s tem in da ne štopata picajzlasto, koliko ur so otroci pri enem, koliko pri drugem. Dogovorita se pa tako, da je za vse najlažje. Sploh niso nujne tedenske selitve, lahko vedno, razen za vikende, spijo pri enem, in so čez dan z drugim staršem.
V mojem primeru je na primer tako, da večinoma spita pri meni, ker jaz kasneje začnem s službo in ju laže razvozim v šolo, iskat jih gre pa bivši, ker konča prej. Enkrat na teden praviloma vseeno spita pri njem. Popoldne sta pri njem, odvisno tudi od popoldanskih zadolžitev, pač nekaj časa se loviš in vsak začetek šolskega leta na novo postaviš nek okvirni urnik. Recimo letos imata otroke treninge na različnih koncih in tako vsak prevzame enega. Vikende imava pa razdeljene tako kot pri stikih, se pravi vsak en vikend. Počitnice in prazniki po dogovoru. V praksi sta otroka mogoče malo več z mano, ampak si nihče ne puli las zaradi tega.
Preživnina je določena, ker jaz plačujem položnice in sta otroka uradno prijavljena pri meni (plačujem smeti in vodo in podobne zadeve).
Kar se tiče dela - okej, jaz v glavnem perem perilo, zato gre pa bivši z otrokoma po nujnih nakupih, popravlja jima kolesa, usposablja smučke in podobno, za kar jaz nisem nadarjena. Pri nalogah in učenju pomagava oba, če je treba.
to ni skupno skrbništvo.
v tej ureditvi si ti skrbnica otrok, ki so pač zelo pogosto pri očetu, tudi mimo stikov..
Default avatar

malomešano

Ne, otroci nimajo doma in še marsikaj ponavadi ne štima (so redke izjeme, a povečini ...). tako ali tako po nekaj letih zadeva zvodeni in en od staršev poda tožbo na sodišču, da se zadeva razveljavi. Vzroki so pa ali ker skrbnejši od roditeljev končno si prizna, da so s tako obliko otroka zjebali, ali ker se na novo poroči in odseli v drug kraj (če starša ne bivata v istem kraju, zadeva ni možna), ali ker se eden naveliča, ali ker otrok izrazi drugače ipd.In ja, praviloma se grejo skupno skrbništvo zaradi denarja in ne dobrobiti otroka. V tujini, ki je s to prakso začela mnoga leta pred Slovenijo, sodišča skupno skrbništvo že kar opuščajo, ker se je z leti izkazala za zgrešeno. pri nas je pa ja, v polnem zamahu. kot vedno smo zadaj. Aja, stroka (otroški psihologi) so pa tako ali tako že od samega začetka proti skupnemu skrbništvu. A njih ne vpraša nihče. Sodijo in dosodijo sodišča (univ. dipl. pravniki), podpirajo jih CDS (socialne delavke).
Default avatar

*Ena Barbara*

Kolikor vem, obstajajo države, ki se tega ne gredo več, ker se seveda ni obneslo.
Default avatar

iskreno

Pri nas imamo skupno skrbništvo. Jaz sem to varianto predlagala bivšemu in to samo iz enega razloga - ker mi je grozil z vezami, kako me bo totalno "zjebal", da mi bojo vzeli otroka. Tako me je pa potem pustil pri miru, zadovoljen je, ker peca nove kandidatke na foro, kako je krasen očka, ki skupaj z bivšo ženo vzgaja otroka (ki ga, mimogrede, videti ne moreta po vsem, kar je bilo). Jaz sem zadovoljna predvsem zaradi tega, ker nima mehanizma, da bi otroka prisilil, da ga obiskujeta in ker me ne more vleči na csd za vsako neumnost, da se ne držim dogovorov - ker na papirju ni nobenih dogovorov. Sicer pa tudi interesa nima. Nekaj mi plačuje, tako da smo vsi srečni. Toliko o tem, da imajo skupno skrbništvo starši, ki se dobro razumejo.
Default avatar

kalamper

Midva imava tudi skupno skrbništvo. En teden sta pri meni, en teden pri očetu. Čez poletje stvar dogovora.
Oblačila si delno nosita s seboj, vsak opere, kar se čez teden pri njemu umaže, selita šolsko torbo, še ljubljenčke. Na trenutke je naporno, predvsem za njiju, ampak sta se navadili. Živimo pa v istem kraju in se vidimo tudi v tednu, ko sta pri očetu ali obratno.
Stroške si deliva tako, da vsak plačuje položnice za enega otroka. Večje stroške si razdeliva. Oblačila jima kupujeva vsak nekaj - no, tu mislim, da sem jaz bolj radodarna, ampak nočem biti malenkostna, pa še mame smo bolj občutljive na to. Preživnine ni.
Pri nama to funkcionira že več kot eno leto, bomo videli, kako bo z odraščanjem.
Default avatar

res je!

*Ena Barbara* je napisal/a:
Kolikor vem, obstajajo države, ki se tega ne gredo več, ker se seveda ni obneslo.
Oziroma dovolijo ga samo v primeru, da imata otroka svoj dom v katerem se pa starši izmenjujejo. Se pravi en teden en, drugi teden drug. Otroci se ne selijo. Ker to za sabo potegne ogromne finančne stroške, saj družina, ki je prej bivala v enem stanovanju sedaj potrebuje 3 in ker zadeva, takoj ko si eden od staršev ustvari novo družino, ne funkcionira več, je tega res še zelo zelo malo.
Default avatar

od kod vam take ideje?

od kod vam take ideje, da se skupno skrbništvo ne dodeljuje več?

A recent study that compared the results of 33 studies of custody arrangements found that, in general, children in joint custody arrangements are better adjusted (better emotional adjustment, family relationships, self-esteem, behavior, and adjustment to the divorce) than children in sole custody. The joint custody children in this study didn't necessarily spend equal time living in both parents' homes, but most spent at least 25% of their time with each parent and spent substantial time living with each parent. However, other research has found that if there is a lot of conflict between parents, then joint custody may not be a good arrangement for children.
http://missourifamilies.org/features/di ... ture31.htm


zelo malo člankov o slabih vplivih skupnega skrbništva sem našla

sem pa našla tole, kar je dokazano:

According to Dr. Wallerstein, the issues during and after a divorce that negatively affect children are: continued fighting, abandonment by one parent, continued litigation about custody and visitation, emotional disturbances or mental illness in parents, diminished parenting (fairly common as divorce uses up much of a parent's energy), poor relationships with step-parents, little support from outside the nuclear family, and economic hardships.
Default avatar

ubogi otroci

kalamper je napisal/a:
Midva imava tudi skupno skrbništvo. En teden sta pri meni, en teden pri očetu. Čez poletje stvar dogovora.
Oblačila si delno nosita s seboj, vsak opere, kar se čez teden pri njemu umaže, selita šolsko torbo, še ljubljenčke. Na trenutke je naporno, predvsem za njiju, ampak sta se navadili. Živimo pa v istem kraju in se vidimo tudi v tednu, ko sta pri očetu ali obratno.
Stroške si deliva tako, da vsak plačuje položnice za enega otroka. Večje stroške si razdeliva. Oblačila jima kupujeva vsak nekaj - no, tu mislim, da sem jaz bolj radodarna, ampak nočem biti malenkostna, pa še mame smo bolj občutljive na to. Preživnine ni.
Pri nama to funkcionira že več kot eno leto, bomo videli, kako bo z odraščanjem.
A ni to fajn, da je tastarima komot, je pač otrokom malo bolj naporno?
Default avatar

skupna skrbnica

to ni to je napisal/a:
skupna skrbnica je napisal/a:
Predpogoj je, da se oba starša strinjata s tem in da ne štopata picajzlasto, koliko ur so otroci pri enem, koliko pri drugem. Dogovorita se pa tako, da je za vse najlažje. Sploh niso nujne tedenske selitve, lahko vedno, razen za vikende, spijo pri enem, in so čez dan z drugim staršem.
V mojem primeru je na primer tako, da večinoma spita pri meni, ker jaz kasneje začnem s službo in ju laže razvozim v šolo, iskat jih gre pa bivši, ker konča prej. Enkrat na teden praviloma vseeno spita pri njem. Popoldne sta pri njem, odvisno tudi od popoldanskih zadolžitev, pač nekaj časa se loviš in vsak začetek šolskega leta na novo postaviš nek okvirni urnik. Recimo letos imata otroke treninge na različnih koncih in tako vsak prevzame enega. Vikende imava pa razdeljene tako kot pri stikih, se pravi vsak en vikend. Počitnice in prazniki po dogovoru. V praksi sta otroka mogoče malo več z mano, ampak si nihče ne puli las zaradi tega.
Preživnina je določena, ker jaz plačujem položnice in sta otroka uradno prijavljena pri meni (plačujem smeti in vodo in podobne zadeve).
Kar se tiče dela - okej, jaz v glavnem perem perilo, zato gre pa bivši z otrokoma po nujnih nakupih, popravlja jima kolesa, usposablja smučke in podobno, za kar jaz nisem nadarjena. Pri nalogah in učenju pomagava oba, če je treba.
to ni skupno skrbništvo.
v tej ureditvi si ti skrbnica otrok, ki so pač zelo pogosto pri očetu, tudi mimo stikov..
Uradno imava določeno skupno skrbništvo. Tudi pri skupnem skrbništvu je lahko določena preživnina - in pri nama pač je, ker sva se tako dogovorila.
In seveda, če ljudje tako togo gledate, ne more biti uspešno.
Default avatar

skupna skrbnica

*Ena Barbara* je napisal/a:
Kolikor vem, obstajajo države, ki se tega ne gredo več, ker se seveda ni obneslo.
Ah, kakšno nenadkriljivo argumentirano napačno mnenje.
Skupno skrbništvo še kako obstaja in se tudi obnese.
Default avatar

mene ne bo noben več prepričal

Skupno skrbništvo nima osnov, da se dolgoročno obnese. Mogoče in edinole je ugodno za starše, ali pa če otroci živijo v istem domu ves čas, starša pa se menjavata.
Če mene vprašate porabite toliko energije kot kasneje za vse tele kolobocije, ko nastradajo predvsem otroci, prej! Takrat izbirate s kom boste sexali.
Default avatar

samoumevna

mene ne bo noben več prepričal je napisal/a:
Če mene vprašate porabite toliko energije kot kasneje za vse tele kolobocije, ko nastradajo predvsem otroci, prej! Takrat izbirate s kom boste sexali.
Če bi izračunali, kolikšen je procent tém o otrocih iz ločenih družin, kjer se komentatorke vzdržijo tega stavka - a mislite, da jih je več kot 2%?
Default avatar

ena ločena mama

pri nas se sice ni dalo zmenit nič - hehehe si je domišljal,d a bo lažje prišel skozi tako kot je sedaj..

Drugače pa o skupnem skrbništvu v tujini vse samo najboljše. In kolikor sem brala resnično je to najboljše za otroke. Je pa res to v Sloveniji težko uvlejavljat, ker se pari razhajajo s toliko medsebojnimi konflikti in "bolečinami", ki jih potem rešujejo na plečih otrok. V tujini nisem nikoli zasledila takih (v osebnih stikih) traumatiziranj otrok s strani staršev, tam je jasno, da je treba za otroke skrbet, pa kako je treba skrbet (vzgojnost in to, drugače takoj urgirajo ustrezne službe in institucije!!!), pa kolk denarja rabijo in kolk preživnine se plačuje, pa da je foter jasno preskrbovalec in da mora živet vsa gnezda, ki jih ustvari (če nima nej ne fu**ari naokrog!)..in ko so materialije zagotovljene pol tud zapuščene žene zaradi ljubic niso tko straumirane kot pri nas - če pa so pa si poiščejo ustreznega psihologa za pomoč in ne traumirajo otrok, preprečujejo stikov in pljuvajo po tistem "prascu", ker tam pač tamkajšnje države poskrbijo,d a prascev sploh ne morem bit - sistem izterjave in uveljavljanja skrbnosti je UČINKOVIT.