beseda ki mi gre na bruhanje
Kaj ima to z materjo? Jaz tudi ne prenesem te besede, ker me spominjajo na enega vulgarnega strica iz otroštva, ki je bil poln vicev in namigovanj o tem, kaj kdo dela s svojo “mamiko”. Kreten, še danes ga ne prenesem.
Dodam pa še eno svojega seznama – dama. “Spoštovane dame, iščete ljubimca?” “Iščem zrelo damo, ki …” Odkar sem pozorna na to besedo, se mi zdi, da se pojavlja samo v seksualnem kontekstu in to nekako v smislu, da (obupan) tip upa, da bo na ta cenen kvazi-uglajen način mogoče pridobil kakšno žensko, ki je po možnosti še bolj obupana od njega. Strašno podcenjujoče mi zveni.
Kar poguglajte iščem damo.
Folžija, domol, zdraven, ščerka, jambranje – nisem perfektna v slovnici, daleč od tega, ampak ko to preberem me pa prime da bi poiskala to osebo in ji naložila ponovno obiskovanje osnovne šole! Odkar sem noseča in se gibljem bolj v “teh krogih” pa me razpi… če mi kdo pribije nosečka, cotike in vozičkanje. Fak no, a se ne znaš normalno izražat? Morm kozlat od pocukranosti, ki jih mečeš ven? To me pa spravi v stanje @!&{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}#aaaaaaa! Ali pa govorjenje v množini…mislim, a si že prej bla tako retardirana, ali je to prišlo z nosečnostjo??!
SSKJ vsebuje naslednje v knjižnem in splošnopogovornem jeziku nefrekventne izraze za
sorodstvena razmerja:2
babička: ljubkovalno stara mati (kvalifikator redko)
bratan: bratov sin; nečak (star.)
bratič: bratov sin; nečak (star.)
bratič: bratranec (nar.)
bratična: bratova hči; nečakinja (star.)
bratranka: hči strica ali tete; sestrična (nar.)
botrn: ki je v botrskem razmerju (nar.)
dedej: 1. stari oče, ded; 2. moški, navadno starejši; 3. (zakonski) mož (nar.)
dever: svak (zastar.)
kum: boter (nar.)
kumek: botrček (nar.)
kumče: krščen človek v odnosu do svojega botra; krščenec (nar.)
kuma: botra (nar.)
kumica: botrica (nar.)
kumstvo: botrina, botrstvo (nar.)
2 Povečini so označeni s kvalifikatorji nar. (narečno = beseda, pomen ali zveza, vzeta iz narečja), redko (beseda, pomen
ali zveza, ki je sicer v splošni rabi, pa je v razmerju do sinonima precej redka), star. (starinsko = beseda, pomen ali
zveza, ki je bila nekoč (v kaki funkciji) splošno rabljena; danes ima arhaično patino), zastar. (zastarelo = nekoč rabljena beseda, pomen ali zveza; danes v knjižnem jeziku mrtva) (SSKJ, 1. knjiga, XXI–XXII).78
Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
mamika: mama, mati (nar.)
matka: mati, mamica (zastar.)
nona: stara mati, babica (nar.)
nono: stari oče, ded (nar.)
novica: nevesta (nar.)
novič: ženin (nar.)
oča: oče (star.)
otec: oče (star.)
oma: v meščanskem okolju stara mati, babica (redko)
papa: v meščanskem okolju ata, oče (star.)
papaček: v meščanskem okolju ata, oče (star.)
papači: v meščanskem okolju ata, oče (star.)
sestrana: sestrična (star.)
sestranec: bratranec (star.)
sestrič: 1. bratranec (nar.); 2. sestrin sin; nečak (star.)
strnič: bratranec (nar.)
tata: v meščanskem okolju ata, oče
tatek: v meščanskem okolju atek, očka
tati: v meščanskem okolju atek, očka
tetič: tetin mož (nar.)
ujec: materin brat, stric (po materini strani) (star.)
ujna: 1. materina sestra, teta (po materini strani); 2. navadno kot nagovor za starejšo znano
žensko; teta (star.)
sem iz štajerskega konca in ko reče tašča mojemu sinu,ki imaš očija in oči gor in oči dol,začnem kozlat.Pa besede jopčka,juhca,itd…pa govorjenje midva sva bolana,midva imava ošpice…joj,kar znorim zraven.Ni pa mi je čez stavek,da je danes nekdo pihnil 9.mini svečko,ko pa to preberem na f.b-ju in po možnosti še vidim zraven torto me pa ma,da bi to mamo oklofutala
[hr]
Ko sem prvič slišal ta izraz sem se ozrl levo in desno, da vidim koliko nas je. Bivši šef me je s tem načinom pozdravljanja razkuril do te mere, da še danes vsakega ki me ogovori s to ‘frajersko’ frazo zabodeno pogledam, vprašam koliko naju je in ali me onika al’ kaj?
Grozznoooo, me tudi bruhati mine….