Starševski čvek

Naj starši svojim otrokom kupijo stanovanje ali ne?

Default avatar
Naj starši svojim otrokom kupijo stanovanje ali ne? Saj ne, da bi se valjali v denarju, tudi sami bi se zato morali odrekati.

Ampak pač vemo, da je dandanes bistveno lažje začeti na svojem, če streho nad glavo že imaš in plačuješ le tekoče stroške, ne pa tudi najemnine/kredita.

Kakšno je vaše mnenje?
Default avatar
šele ko bi otrok imel nekaj prišparanega in pripravljen vzeti nekaj lastnega kredita, bi morda 1/3 kredita bila pripravljena pokriti sama, nikakor v celoti in vse je odvisno od karakterja otroka ... če bi bil skrben, vesten, resen, delaven ... potem ja, sicer pa ne.
Default avatar
Da.
Ce le zmorete, dajte, kupite stanovanje otroku.
Ni lepsega, kot s TOPLO ROKO dati otroku nekaj, kar bi ga sele cakalo ob vasi oporoki.
Default avatar
Ja pa kaj še?! A se hecate? Starši so si stanovanje že priskrbeli, otroci si ga bodo pa še morali. Dejstvo pa je, da se to verjetno pričakuje. Saj ni čudno, če starši hočejo celo življenje otroka obvarovat vseh neprijetnosti, pa do 15 leta pri njih v postelji spi, eno stanovanje mu bodo pa že kupili, ane? Lahko pomagam, ja, kolikor je pač v moji moči, da bi ga pa kar kupila, pa ne. Prvič nimam s čim, drugič pa mislim, da je to vendarle njihov strošek.
Default avatar
Julka iz tujine je napisal/a:
Posrečen izraz!

S sabo ni še nihče nič nesel. Jaz bi kupila, če bi lahko. Ne razumem staršev, ki svojim otrokom ne privoščijo.
Default avatar
Moj dedek je vsem otrokom kupil stanovanje, moj oče je meni in bratu kupil stanovanje in tudi midva z možem nameravava otrokoma ga kupiti.
Default avatar
hudamama je napisal/a:
Upam, da se takile zavedajo, da je bilo pred nekaj desetletji priti do stanovanja mala malica. Jazbinškov zakon pa to ...
Default avatar
Odvisno. Če bi se morali zaradi tega sami zakreditirati, potem ne vidim smisla, ker starši bi predvsem morali poskrbeti za svojo finančno varno starost. Če pa imajo recimo hišo, ki jo lahko prodajo, kupijo 2 stanovanja, zakaj ne. Če imajo pa keš in jim potem še vsaj 1x toliko ostane, ja seveda, zelo dobrodošlo.

Med prijateljicami sem edina, ki ji starši niso pomagali, ker niso imeli in mogli. Imeti lastno stanovanje je velika prednost. Po 15-ih letih zakona še vedno nisem na isti veji kot moje prijateljice in nikoli ne bom, vedno bodo 10 korakov pred mano. Medtem, ko jaz še vedno odplačujem kredit za stanovanje, si bo ena zdaj na keš kupila drugo, druga ima s kreditom odplačani dve stanovanji in vikend, tretja postavljeno hišo...
Default avatar
midva sva enemu od svojih otrok ze kupila stanovanje....stara sva jaz 25 moj moz 30....za zdaj imava v drugem stanovanju najemnike dokler otrok ne odraste in tako nam odplačujejo stanovanjski kredit....ker imam dva otroka si bova z mojim omislila se kaksen nacrt kako se drugemu kupiti ali pa vsaj nama, na stare dni kaksno majhno in ta drugem prepustiti to kjer smo zdaj....in tudi prisparano za njiju na racunu starejse ki ima 5 let ima za zdaj 4000€, pri mlajsi 15 mesecnici pa 1500€....vse se da ce se hoce....in rajse dam svojim otrokom kot sebi....
lp
Default avatar
Julka iz tujine je napisal/a:
S toplo roko sem dala, snaha je odprvega trenutka vselitve ropotala, sina je spremenila v lutko, a to je njegov problem, mene pa je vrgla čez prag. K sreči nanjo ni napisano, naj traja dokler traja.
Default avatar
Če imajo dovolj denarja zakaj pa ne? Tudi jaz bi, če bi imela, ker pa nimam pa pač ne morem. Moji pa še sami nimajo lastniškega stanovanja, kaj šele da bi lahko meni kupili. Tisti, ki ste dobili podarjeno nimate pojma kako ste lahko srečni!
Default avatar
Tudi sama se sprašujem, kaj je prav in kaj ne.

Jaz sem od staršev dobila stanovanje in zato, kot pravi en komentar zgoraj, bila vedno v prednosti. Ko so moji vrstniki plačevali najemnino ali kredit, sem jaz ta denar lahko porabila za kaj drugega oziroma ga dala na stran. Namen imam kupit otrokoma stanovanje (sicer še kar precej manjka do njune samostojnosti), sprašujem pa se, ali jima ne bom preveč poenostavila stvari, ali bosta to sploh znala ceniti- jaz sem, zanju pa lahko le upam. Vem, da je večinoma odvisno od moje vzgoje, ampak ali bo šla moja vzgoja v pravo smer s tako velikim darilom? Po drugi strani pa bi si to (trenutno) lahko privoščila in bi bil nakup stanovanja še smiselna investicija.
Default avatar
Ja ok, samo meni se tole sliši kot pravilo. Ga že kupi, kdor ga lahko. Meni ga niso mogli, sem sama prišla do svoje hiše oz. jo bom še 5 let odplačevala. Se mi zdi, da imajo tisti, ki jim stanovanje kupijo starši že v osnovi veliko podarjenega, po moje se niti ne zvedajo koliko. Pa mi ni žal, da sem se kakšni stvari odrekla in mi ni potrebno pred nikomer polagat računov.
Default avatar
NE.
Lahko pa jim pomagajo pri nakupu.
Posledice, da smo otroke zasipači in da jim nič ni treba (kupili prvi avto, stanovanje...) so že vidne in se odražajo na njih.
Default avatar
Komu boš pomagal kot svojemu otroku. Če nikakor ne moreš zaradi financ je razumljivo, drugače pa če se da, pa je lepo in prav.
Pri nas smo vzeli pred leti kredit, oddajali in s tem delno krili kredit. Stanovanje je bilo na naemenjeno otroku, sicer s papirji na naju z možem ampak ga sedaj koristi otrok z družino. Je res odvnisno tudi kakšen odnos ima otrok do staršev, denarja, premoženja in kako ima stvari v glavi poštimane. Se ne hvalim, otrok delal od 15. leta preko študenta, lepo študiral in hitro začel delati, skrbno ravnal z denarjem, še nama ga je včasih posojal.
Zagovarjam pomoč otrokom.
Default avatar
Seveda mu bom pomagala kolikor bom lahko, upam pa, da bo glede najema stanovanj pri nas kmalu tako kot v ZDA. Da ne bomo več tako obremenjeni z lastnino,da se nam ne bo problem preselit zaradi službe, npr.
Default avatar
Moje mnenje je tako, da je v manjši meri finančna pomoč vsekakor dobrodošla, vendar bi moral biti levji delež na mladih dveh. Ponavadi ljudje stvari, ki jih dobimo servirane na pladnju ne znamo prav dobro cenit, boljše je, da se je treba za stvar potrudit in se čemu tudi odreč.
Default avatar
Simmy zelo lepo napisano resnično. Drži. Naš otrok dobil "podarjeno", ampak še vedno varčuje za nekaj drugo in koristno.
Default avatar
brez bbesed je napisal/a:
Pametno! Jaz sem tudi zelo mlada vzela kredit za stanovanje, živela pri starših v enem nadstropju hiše, kredit se je pa sam izplačal .-))) Če bi to naredila za otroke bi bilo tudi pametno,samo trenutno to ni mogoče.
Default avatar
Jaz bom v tem mesecu začela igrati loto.Ko bom dobila veliko denarja,bom vsem trem mojim otrokom kupila hiše,vsakemu svojo.

Mojemu in sebi nov avto,pa še otrokom nove avtomobile.

Aja,pa še vikend na morju sem pozabila.

Ostalo bo pa za tekoče stroške in rojstnodnevna darila.