Svakinja in vzgoja otrok
Svakinja svojim otrokom (trije) vse pusti, nikoli jih ne kaznuje, ne postavlja jim nobenih omejitev. Sem ji večkrat rekla, da jih mora malo bolj trdo prijet, ona pa samo pravi saj so še majhni, to so otroci, naj uživajo otroštvo. Brat dela po cele dneve in nima časa za vzgojo, je pa bolj strog in so otroci bolj mirni, ko je on doma. Mene skrbi kaj bo s temi otroci, ko zrastejo, saj bodo imeli velike probleme, ker so navajeni delati kar jim paše.
P. s. To je res bizarno, da ima čisto vsak lahko otroke. Še za psa iz zavetišča moraš izpolnit neke teste, za otroke pa ne rabiš nič. Potem se pa čudimo, da je toliko mamil in kriminala.
imaš zelo neodgovornega in zaostalega brata. če je že spustil hlače, bo moral biti še kaj doma in se z otroki ukvarjat. Ti pa se predvsem brigaj zase. če imaš svoje otroke, boš imela dovolj problemov. če jih nimaš, pa uživaj življenje. pusti svojega brata pri miru. če je znal narediti tri otroke, naj še poskrbi za njih.
Ufffff narobe forum stara! Tu te bodo zivo raztrgale, saj se soncke zagovarja pod vsakim pogojem. Tisti, ki nam je ostal se koncek zdrave pameti smo raje modro tiho in si mislimo svoje. Potem pa seveda z nasmeskom na obrazu beremo teme, kot je bila naprimer vceraj, ko nek mulo ni hotel v (osnovno) solo, mamica pa neve kaj naj stori in mu potem kar pusti biti doma. Za crknit smesno, ker si niti predstavljati ne morem kako izgleda, ko 14-letni pokovec “ustrahuje” svojo mati in lepo ostane doma, ce se mu ne ljubi v solo. Ampak vsak pride na svoje, tako so prisli tudi vsi starsi, ki delajo pokveke iz svojih otrok in tako tudi bodo prisli vsi v prihodnosti. Tudi tvoja svakinja ni nobena izjema, s tem da bo dobila 3-kratno porcijo (ker ima 3 otroke) svojega zdravila. Ne se sploh sekirat, otroci tocno vedo pri komu se lahko obnasajo na dolocen nacin in ce jim bos ti pokazala, da nisi njihova mama in jim postavila meje, potem bos imela pri sebi mir. Kaj imajo pa oni doma pa naj te ne briga in gane.
Hecno kako so vedno svakinje (= sestre), ki kritizirajo bratovo izbiro družice. ne vem, če se je kdaj v bogati zgodovini MONa kakšen brat pritožil nad izbiro moža svoje sestre, pa njegove vzgoje.
BSZ brigaj se zase. Pometi pred svojim pragom in odlepi se od brata, njegova družina ni tvoja. Če se že ne moreš zadržati večkrat vzemi nečake k sebi in jih ‘vzgajaj’ če se ti bojo pustili in če ti bo zato lažje. Odnos brata in svakinje pa pusti pri miru, OK?
Hahaha, ker je samo teta bi morala biti tiho in gledati na drugo stran, ko njene nečake vzgajajo tako, da bodo otroci imeli hude probleme z okolico, ker se ne znajo prilagoditi pravilom okolja.
Seveda jo skrbi, saj so njeni nečaki. In če ona nima otrok, zakaj bi morala mirno kimati razpuščeni vzgoji svoje svakinje in svojega brata? Res je, da v njihovi hiši ne more ničesar narediti, res pa je tudi, da lahko otroke večkrat povabi k sebi domov in jim tam postavlja omejitve, kakršne bodo imeli povsod drugod razen očitno doma. Tudi sama imam otroke, imam pa tudi nečakinjo, ki je ravno tako rasla v svojem domu kot otrok, ki “je še premajhen za karkoli”. Deklico sem večkrat imela pri sebi doma, dala sem ji vedeti, da jo imam zelo rada, sem ji pa dala vedeti, da obstajajo tudi omejitve, ki jih je treba spoštovati. Rezultat: vedno je izredno rada hodila k nam in me imenuje “moja najljubša teta” še sedaj, ko ima 20 let. In že nič kolikokrat je povedala, da je izredno hvaležna, da je lahko bila veliko pri nas, saj se je šele pri nas naučila, kako je, če te ima nekdo res rad, hkrati pa ti ne pusti, da delaš, kar ti ravno pade na pamet. Je rekla, da ji je odraščanje in vklapljanje v skupino vrstnikov ter delo v šoli ravno moj in možev način vzgoje zelo olajšal. Ker se ni počutila frustrirano na vsakem koraku, ko so ji v šoli in drugod omejevali nekaj, kar je pri njih doma veljalo za normalno. Zdaj je to krasna punca, uspešna pri študiju in v osebnem življenju. In veste kaj? Celo moja sestra je sčasoma ugotovila, da ravna narobe. In to celo priznala.
Torej: kot teta lahko marsikaj narediš, če imaš nečake resnično rada in jim hočeš dobro. Seveda pa to terja od tebe kar nekaj tvojega časa in energije. Kaj torej v resnici želiš? Samo pokazati s prstom na svakinjo, kako pojma nima, ali pa te resnično skrbi za tvoje nečake? Če je slednje, lahko začneš z delom takoj. Jutri je sobota, pa povabi nečake k sebi na kosilo in v naravo.
in seveda ti je osemnajstletna dečva naredila psihoanalizo svojega vključevanja v družbo na podlagi različnih vzgojnih prijemov in je znala to tudi neodvisno in popolnoma objektivno ocenit.
daj frca no, zmisli si kaj bol plauzibilnega… itak je cela provokacija tvoja, če te kaj poznam…[/quote]
1. nekatere 18-letne dečve znajo tudi kaj drugega kot lakirati si nohte in omedlevati ob sliki Roberta Pattinsona.
2. očitno me ne poznaš
3. poanta ni v tem, ali je moja nečakinja znala narediti “psihoanalizo svojega vključevanja v družbo na podlagi …..” ali ne
4. v čem je poanta, ti ne mislim razlagat
5. moj nasvet avtorici je čisto dobronameren in izhajajoč iz lastnih izkušenj, tvoja replika meni ima namen diskreditacije tega, kar sem povadala kot možno rešitev za avtoričin problem.
6. če se ti moja rešitev avtoričinih težav ne zdi dobra, podaj svojo – ali pa si jo morda že pod nekaterimi zgornjimi nicki v smislu “brigaj se zase”?
7. :)))))
pa kaj imate vi dvajsetletne odrasle punce za otroke, ki ne znajo seštet dva plus dva?
Moja stara mama je imela pri 17. letih prvega otroka, moja mama pri 20. In sta obe takrat že vodili celotno gospodinjstvo in hodili v službo. ja ,tudi stara mama v tistih časih.
A misliš da so razmišljat začele šele pri 30? Eni znajo razmišljat o tem kaj jim je pomagalo pri vključevanju v družbo že pri 16, eni nikoli. Ženska pri 20. je že dodelana osebnost. Če takrat ne zna o ničemer bolj poglobljeno razmišljat ne bo znala nikdar. Enkrat kokoš, vedno kokoš.
Ja, se strinjam s frco . Tudi jaz imam nečaka, ki ga pogosto kličemo k sebi domov in je skupaj z mojimi otroki. zdaj je star 12 let in tudi že pove, da je zelo vesel, ko je lahko pri nas. Pa imamo pri nas tudi “trdne meje”, pri njemu doma pa zelo ohlapne. Otroci si želijo imeti meje, samo da vidijo, da niso samo meje ampak da jih imaš tudi rad. Ne vem, zakaj bi bilo tako čudno, če bi znala dvajsetletnica povedat, da ji je pri vključevanju v družbo pomagal ravno tak način vzgoje, kjer so omejitve pomemben del vzgoje.
pa ja nimaš – seveda…. – otroke za debile?
Jaz se svojima 13-letnikom in 15letnico pogovarjam o tem, kako je dobro in prav, da ne morejo vsega početi in da imajo meje in se strinjata s tem – obdelali smo tudi nekatere njihove sošolce, ki jim doma vse pustijo in moja dva vidita, da to ni prav. A ti -seveda..- se pa s svojimi nič ne pogovarjaš? ali imaš dvoletnike, pa ne veš kako je z najstniki ali pa imaš ravno tako razpuščene najstnike kot od tiste svakinje, pa moraš tako vzgojo zagovarjat?
Čudno eni razmišljate