Kaj vam pomeni več?

Meni osebno dom in družina, zato sem že kar nekaj let doma.
Ne živimo z veliko denarja, ampak smo srečni, vsi smo srečni, in to se mi zdi najbolj pomembno.

Je v teh časih sploh še kdo, ki razmišlja tako kot jaz?
To me najbolj zanima.

Se da oboje, če ne čakaš predolgo z otroci…. jaz sem jih imela pri 25, 27 in 29 letih, naredila vmes PDI in pri svojih skoraj 40 ih lahko sedaj delam tudi na svoji karieri…

Meni tudi dom in druzina, ampak zal Je treba delat…

Men pa je kul v službi..me delam neke hude kariere, pa vendar ful rada hodim v službo, kar pa ne pomeni da mi dom in družina ne pomenita…meni je moj life takšen kakršen je ful všeč (nebi bila samo doma, niti se ne bi dajala za nek hud stolček v službi)..vse z eno mere pa je kul!

Imela sem super službo, uživala, delala kariero, dobro zaslužila, potem pa zaradi otrok vse pustila in nekaj let ostala z njimi doma. Brez kakršnegakoli obžalovanja. Zdaj, ko so že malo večji, se nameravam ponovno zaposlit, začet veliko nižje in delat manj kot prej, ampak mi bo tudi lušno. Mislim, da, če je le možnost, je prav, da se posvetiš otrokom, ne pa tako kot novodobne družine, ko otroci vidijo starše samo pol ure pred spanjem.

Kot bi jaz napisala

Družina in doma sta mi na 1. mestu, prav zato hodim tudi v službo.

Kakšen vzgled pa bi dala otrokom, da bi čepela doma in skrbela samo za dom? Meni se to ne zdi prav.

Jaz menim, da mora bit mama tudi v službi, da ima tudi drugačen socialne stike, da osebnostno raste vsak dan (doma žal to ni možno), da pridobiva tudi druge poglede, izkušnje, vse to človeka bogati, saj starši to prenašamo na svoje otroke.

Sem pa vmes, ko st bila mala delala po 4 ure, bila veliko doma na negi, ko sta bila bolna, tudi po 3 tedne, če je bilo potrebno, za počitnice si uredim dopust (vedno kombinirava oba z možem), imam tudi nekaj pravil, katerih se držim (hodim domov od 15. uri, čeprav sem večkrat deležna čudnih pogledov in pripomb, doma nikoli ne delam za službo, službenih piknikov, zabav, izletov se udeležim 1x na leto, pa se vsak mesec kaj dogaja,….)

Enako tudi moj mož.

Skratka jaz menim, da se ni potrebno odreči službi (hobijem, športanju,….), zato, da sta ti dom in družina na 1. mestu in da si lahko veliko bolj pri stvari, če imaš v življenje še kaj drugega kot samo družino.

Jaz se pa kr ne morem odločit. Oziroma, družina mi pomeni veliko, vendar me mika tudi delat kariero. Sploh tole glede kariere mi dela velike probleme. Večinoma niti ne glede družine. Mož in otroci so kul, veliko smo skupaj, tudi mož sodeluje pri skrbi za mladino. Pač na račun službe v največji meri trpi najin prosti čas, ni ga za rekreacijo, za 8 ur spanja, … mogoče se bo kdaj to poznalo na zdarvju 🙁

Mene bolj bega vprašanje kariere, a je sploh to to kar želim. Ker je kr en velik blef. Mal sem že “povohala” to sceno pa ne vem če mi je ravno preveč všeč. En kup, po mojem mnenju, čist preveč nakladanja, mutenja, teoretiziranja,… Pa na koncu nimam niti nekega občutka da sem družbeno koristna. Tako pač je, opravljam delo, ki mora bit narejeno, ni pa širše družbeno koristnih rezultatov.pa še taki panogi sem, da trenutno ni videti luči na koncu predora .
Ampak ker rada počnem kar pač počnem, me kar potegne in me skrbi, da postajam deloholik. In računam na to, da bom čez čas lahko stvari spremenila na bolje, tudi zato ker delam kao kariero, se veliko učim, pridobivam izkušnje in si povečujem vpliv.

Eto, jaz se tudi podpišem. V kariero se ne rinem, počasi lezem gor in čakam, da se kariera naredi sama. Otroka sta v osnovni šoli in je od rinjenja v službi veliko bolj pomembno, da imamo popoldne mir in da furamo družinsko življenje. Mislim da naju otroka še vedno zelo rabita, sploh hči, ki je na pragu pubertete. Pa še nobenega babi servisa, tako da smo za vse sami. Bolj težko bi jaz delala celo popoldne na projektih…..pa še mož ima izmensko delo in po službenem razpoiredu ga vsak peti dan ni doma.

Meni je zelo pomembno oboje. S tem, da sem se najprej posvetila sluzbi in prisla na zeleno pozicijo – potem pa imela otroka. Zagotovo najboljsa odlocitev v mojem zivljenju.
Zelo rada grem zjutraj v sluzbo in zelo rada grem popoldan domov. Eno in drugo mi veliko daje. V primeru, da bi kaj od tega manjkalo, to preprosto ne bi bila jaz.

Mislim, jasno, da je družina pomembnejša (če bi s čolna padli služba in družina, bi šla reševat družino, ne službe, če me razumete), ampak nimam občutka, da se zadevi medsebojno izključujeta. Počasi negujem kariero (res pa je, da moj namen nikoli ni bil prilesti do vrha hierarhije v službi), veliko več se ukvarjam z vsebinskim delom službe, ki je zabaven, in se posvečam družini. Pa kar gre. Ne dajte se prepričati, da morate izbrati eno ali drugo, ker ni tako.

ZAKAJ SE TO VEDNO SPRAŠUJEJO SAMO ŽENSKE, MOŠKI PA NIKOLI?

Kariera v različnih poklicih pomeni različne stvari. Graditi kariero, pomeni delati VEČ kot drugi, izobraževati se VEČ kot drugi, doma brati VEČ kot drugi,se udeleževati vseh možnih seminarjev, simpozijev VEČ kot drugi in nikoli reči NE delu. Pomeni ne gledati na uro, pomeni biti prvi v službi in zadnji domov, pomeni da sobota in nedelja nista nič drugačna od ponedeljka.

Res pa je, kot sem rekla, da so kakriere v različnih poklicih različne. Zgoraj opisano je samo za določene poklice.
Ko sodelovka ne more ostat na nenapovedenem sestanku,ker ima sin rojstni dan, TI ostaneš. Ko je tvoj otrok bolan, ostane doma babica, mož, varuška, ti vglavnem ne. Če je potrebno v petek popoldan prestaviti že domenjen kino z otroci zaradi večerje s partnerji, to narediš.
Kariere katere jaz poznam, v nobenem primeru ne združujejo kariere in družine.

Doma imaš ali ženo, ki fura popolnoma vse ali pa ženo,ki dela 8h in ima plačano pomoč pri čiščenju, varstvu. In otroci že vnaprej vedo, če očija/mamice ni da je v službi. NE glede na to kolk je ura in kateri dan v tednu je.

In ko ti rata velik met,ko si nekje pri vrhu, se zadeva ne konča. Potem je potrebno vse našteto delat vsaj še 2x bolj da tam, na vrhu/pri vrhu ostaneš.

Kariere, da delaš od 7-15h jaz ne poznam. Sem pa povedala, da so kariere različne v različnih poklicih.In ženska ima še tako lahko rada svoje otroke, svoj dom in je krasna mama, zaradi kariere otroci od nje same ne bodo imeli veliko. Iz čisto enostavnega razloga, ker jo fizično ne bo doma.

Dom in družina!!!

Še nihče na smrtni postelji ni obžaloval, da je premalo delal, veliko pa jih obžaluje, da je premalo časa preživel s svojo družino.

Se pravi imamo tri opcije:
-kariera
-samo služba
-bit doma

Zaradi družine ni potrebno ostati brez službe, kariera pa res ni združljiva z družino, kar pa še ne pomeni, da ne moreš hodit v službo, ki te izpolnjuje in osebnostno dopolnjuje.

Prav kariera kot kariera je težko skombinirati z družino. Ker akrariera ni samo 8 ur v službi in domov. To je služba.
Jaz sem se odločila za družino. Po faksu sem dobila mamljiva vabila, pa nisem šla v to. Pa mi ni žal.

SLužba je pa nekaj drugega. Čeprav sem doma in mi je prav fajn doma, pridejo dnevi, ko bi z vseljem šel v službo. Joooj, včasih prav hrepenim po njej. In komaj čakam dan, ko bom šla v službo. Je pa problem mam ta, da v letih, ko si najbolj zaželjen tudi v službi, si doma. Po tem, ko bi pa šel v službo, si pa prestar. 🙁

Imaš možnosti, da hodiš v službo in imaš družino. Lahko si doma in imaš družino. Pri opisanem zgoraj, imaš pa zelo težko kariero in družino. Služba in kariera sta dve različni stavri.

avtorica,
eno in drugo se ne izključuje, temveč dopolnjuje. Govorimo o službi & družini, kariera je nekaj drugega.
Že res, da doma ne pomeni ne delati nič, a vendarle je lastni denarni prispevek več, kot samo gospodinjenje. Ne samo da sio časi taki, ampak na splošno je tako, da se da živeti – na dolgi rok – le s plačanim delom.