5 let razlike med otrokoma
Jaz imam šest let razlike, zdaj pri 15ih in 9ih igrata kak fuzbal skupaj, gresta kolesarit, na rolerje. No vse to počneta že nekaj let skupaj. samo čist na začetku se nista igrala skup, ko je mlajši podrl vse kocke, ki jih je ta veliki sestavljal. Drugače je starejši za malega bog, tudi njegovi prijatelji, za starejšega je mlajši kakor kdaj, včasih mu je tudi nadležen, sploh ko meni zašpeca katera punca je bila na obisku. Meni ta razlika kar odgovarja, nimam občutka, da bi bila edinca, ker ko je treba dražat skup, držita. Kvečjemu mi je žal, da nimamo še enega, čeprav le ta, bi bil planiran hitro za ta drugim, pa žal ni uspelo.
Razlika med našima dvema je skoraj 4 leta (mesec manj). In zdaj ko ima mlajša že 2,5 let se prav lepo skupaj igrata. Se pa spomnim obdobja ko je bilo precej bojev za igrače. Tako doma kot zunaj na igrišču starejša potegne s seboj v igro tudi mlajšo. Tudi ko se igrata zunaj z ostalimi se igrajo vsi skupaj, neglede na starost.
Mi imamo 6 let razlike. Tamali je zdaj 3, tastarejsi 9. Dalec od tega, da bi bila kot dva edinca. Tamali sledi tastarejsemu in vse ponavlja za njim. Zdaj se ze veliko skupaj zaigrata. Se pa velikokrat tudi zravsata za kako igraco, ker nobeden noce popustiti. Se pa potem tudi objameta in si receta oprosti. Lepo je gledat ta bratski odnos, ki raste med njima.
Ce bi se enkrat izbirala, bi se zagotovo spet odlocila za isto razliko. se vedno menim, da so prva leta najpomembnejsa in zdi se mi dobro, da se takrat posvetis otroku. Ce sta dva z zelo majhno razliko, se obema enostavno ne da posvetiti. Vidim kolegico, ki ima tri enega za drugim…
Sicer pa mislim, da starostna razlika ni tista, ki odloca ali se bosta sorojenca igrala skupaj in se razumela. Moj moz ima eno leto mlajsega brata, pa se nista nikoli igrala skupaj, ker sta si povsem razlicna. Pa tudi kaj prevec blizu si nista niti zdaj kot odrasla.
Srecno.
Naša dva sta 5 let narazen (punca, fant) in sedaj, ko je fant star nekaj čez 2 leti, se velikokrat skupaj lepo igrata – legokocke, igre z žogo, punca s kolesom, fant s poganjačem se preganjata po dvorišču, rišeta skupaj, plešeta, pojeta … Zelo lepo. So tudi trenutki, ko se starejša noče igrati z njim, takrat se igrata bolj vsak zase, a ne za dolgo. Hitro prideta spet nazaj skupaj.
med mojima dvema je razlike 4 leta in 8 mesecev in še nasprotnega spola sta (starejši je fant). midva sva se za tako razliko odločila čisto zavestno, ker je bil prvi dosti napored otrok in ker se mi je enostavno zdelo, da si zasluži tistih nekaj let najino nemoteno pozornost. nikoli kančka ljubosumnosti, sin je bil vedno zelo pozoren do hčere, ko je bila še dojenček (in še danes je zaščitniški). zares skupaj sta se začela igrati, ko je imela hči kakšne 2 leti ali 2,5 let in še danes se (9,5 in 5), no imata pa tudi vsak svojo družbo. ampak dejansko znata skupaj preživljati čas in sta parvi team. za mene je to optimalna razlika in se nikoli ne bi odločila drugače.
Nimam sicer odg, lahko pa recem, da mi planiramo cca 4 leta. Mali je skoraj dve in sem skos rekla, da bo 2-3, pa sem si premislila. Zelim namrec, da je starejsi tako samostojen, da bom lahko sla sama z obema ven in bo velik razumel, da mi ne sme pobegnit. 4 do max 5 mi je idealno, sicer se pa strinjam, da je odvisno od karakterja, nedvomno. V druzini imamo dva s 6 let razlike in se nikoli ni izkazalo za dobro. Je pa 5 fino ze zato, da je eden se v os, drugi ze v srednji soli, da nimas npr dvojnih velikih stroskov- pa potem stanovanje za fax x 2 itd. Vse je za nekaj dobro.
Po mojem je odvisno od karakterja. Naš ta mali je 5 let mlajši od brata in 8 let mlajši od sestre, oba sta nora nanj in on nanju 🙂 Je pa res, da je 8-letnik izredno čuteč in odgovoren fant, on bi se po mojem dobro ujel z vsakomer. Oba se na svojo željo veliko ukvarjata z bratcem, rišejo, sestavljajo, gledajo knjigice, sestavljajo kocke… Po mojem se kar dobro razumejo, čeprav sva tudi midva načrtovala tretjega s 3-letno razliko, pa se ni izšlo. Zdaj ko gledam nazaj, se mi zdi, da se je izšlo idealno – prednost večje razlike je tudi ta, da je veliko lažje, ko je mlajši še majhen.
Moje mnenje: se pač prilagodiš situaciji in vzgajaš otroke v povezanosti. Saj otrok ne moremo imet po programu, ne? Življenje je pač eno samo prilagajanje…
Razlika med mojima je 6 let in včasih je res kot bi imela dva edinčka, oba zahtevata veliko pozornosti po drugi strani se pa tudi lepo zaigrata kljub veliki starostni razliki. Kot je ena že napisala mlajši starejšega jemlje za vzgled in marsikatero stvar obvlada veliko prej od svojih vrstnikov ravno zaradi starejšega brata. Je pa pač starejši primoran biti bolj samostojen saj, ko gremo ven ponavadi vsak rine na svojo stran in tako seveda več moje pozornosti pokasira mlajši otrok. Si pa ne predstavljam dveh tako napornih otrok enega za drugim, ker bi me verjetno kar pobralo od tekanja. Po moje starostna razlika ne igra tako velike vloge kot si nekatateri radi domišljajo bolj pomemben je sam karakter otroka in to kako družina funkcionira kot celota.
Prva in druga punca sta imeli razliko 2 leti…je bilo kar naporno…ko smo izgubili drugo punčko sva se odločila spet za otroka in zdaj imamo 9 in 4letnico in lahko rečem da je super. Kot je že ena pred menoj povedala, mala vse posnema ta večjo, tako, da je že pri 2,5 letih rolala in smučala, letos pri 4 letih pa se je naučila vozit kolo in plavat. Tako, da se da tudi s takšno razliko marsikaj doživeti in vikende aktivno preživeti.
Naša sta razlike 4,5 let. Starejša je punca, mlajši fant. Ko sta bila mlajša sta se nekako zamotila, z leti pa je bilo vedno več nesoglasij, razlika se je povečevala, nekaj časa se enostavno nista prenašala. Trenutno (23 in 18), nista ravno povezana, prej obratno. Sem pa ravno te dni razmišljala, da še dobro, da je razlika, drugače bi nas finančno izželo, či bi oba hkrati študirala v drugem kraju hkrati.
Mojedva sta sicer samo dobri 2 leti razlike in sta ko rit pa srajca, lahko pa ti povem moževo izkušnjo, ki je bil s svojo sestro narazen sicer malo manj kot 5 let, a se nikoli nista “ujela”. Malo je odvisno od spola, veliko pa najbrž tudi od karakterja.
KOt večina stvari tudi tukaj ni edini faktor starost otrok!
Pri nas je med drugim in tretjim točno 5 let razlike. Različna spola. V bistvu je kul, ker pri taki starosti si otroka nista več “konkurenca”, torej ni ljubosumja s strani starejšega. Sedaj pri starosti mlajšega 3 leta, se kar veliko igrata skupaj, kljub temu, da sta punca in fant. Sicer sta se tudi že prej, a sedaj se mi zdi, da več.
Kakorkoli se bosta odločila, srečno! 😉
Mi imamo točno 5 let razlike med našima puncama. Zaenkrat je super, kaj več pa ne morem povedati, saj je tamlajša še dojenčica :). Želeli smo sicer manjšo razliko, a se ni izšlo po planih, sedaj nam pa ni niti malo žal. Tudi midve s sestro sva 6 let razlike, pa sva bili v otroštvu zelo povezani in sva še sedaj. Upam, da bosta tako tudi najini deklici.
Razlika 6 let, oba fanta (8,14). Oba trenirata nogomet, tako da imata kaj počet skupaj. Veliko se igrata (npr. kartata) skupaj, seveda pa včasih pride do trenj, pa še to zaradi mlajšega, ki je malo nemiren otrok in vzkipi za vsako figo. Starejši je zelo zaščitniški in mu v dostih stvareh pomaga. Nić ne godrnja, ko popoldne poskrbi zanj (ga pripelje iz šole, mu da jesti, se pripravita na trening). Seveda je starejši brat vzor mlajšemu, se pa je že zgodilo ko smo doma starejšega kregali zaradi npr. slabe ocene, da se je mlajši zelo zavzel zanj in ga tolažil. Bi si upala rečt, da sta kar lepo povezana in bi se še enkrat odločila za tako razliko.