Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

poporodna depresija

Default avatar

mamica2012

Pozdravljeni! Pred dobrim tednom sem rodila deklico, ki smo jo vsi težko pričakovali, vendar sem namesto veselja padla v depresijo. Novorojenčico imam rada, vendar hkrati do nje čutim tudi nekakšen odpor. Tudi ime, ki smo ji ga izbrali mi nikakor ni več všeč in se sprašujem, ali bo to minilo samo od sebe ali je bolje, da ji spremenim ime, čeprav smo ga že vsem sporočili. Ima kdo kakšen pameten nasvet, ki bi mi lahko pomagal. Hvala!
Default avatar

komandir

mamica2012 je napisal/a:
Pozdravljeni! Pred dobrim tednom sem rodila deklico, ki smo jo vsi težko pričakovali, vendar sem namesto veselja padla v depresijo. Novorojenčico imam rada, vendar hkrati do nje čutim tudi nekakšen odpor. Tudi ime, ki smo ji ga izbrali mi nikakor ni več všeč in se sprašujem, ali bo to minilo samo od sebe ali je bolje, da ji spremenim ime, čeprav smo ga že vsem sporočili. Ima kdo kakšen pameten nasvet, ki bi mi lahko pomagal. Hvala!

Možu to povej, ne na forum.Kolikor se jaz na to spoznam, to ni depresija, kvečjemu otožnost, saj funkcioniraš povsem normalno. Samo vesela nisi. Zaupaj se možu in poslušaj njegovo mnenje.
Default avatar

Topsy

Obrni se na Zofo, lahko tudi preko sosednjega foruma. Poklici jih in naj ti pomagajo.

Ce pa ti ime ni vsec, ga lahko zamenjata. Tudi moji sestri so ga slab teden po rojstvu.
Default avatar

bodi presrečna

bodi srečna da imaš zdravo punčko,...kaj bi jaz dala da bi jo imela....
Default avatar

non mon

To so resne zadeve. Ce je pa otoznost ali depresija pa ni noben tukaj usposobljen za postavitev diagnoze, poleg tega je premalo podatkov. Zaupaj strokovni osebi. In seveda bliznjim.
Default avatar

Borat

Ima komandir prav. Po porodu so hormoni še razburkani, poporodna otožnost bolj ali manj izražena pri cca polovici mamic in tudi začasna ambivalentnost v odnosu do otroka ni tako izjemna. Zelo velika verjetnost je, da bo vse ok in da gre le za prehodno razpoloženje. Tudi z imenom še ne hiti, v vsakem primeru bo še čas. Če pa bi se vse skupaj stopnjevalo ali ne bi počasi izzvenelo, pa pravočasno omeni zdravniku.
Default avatar

komandir

non mon je napisal/a:
To so resne zadeve. Ce je pa otoznost ali depresija pa ni noben tukaj usposobljen za postavitev diagnoze, poleg tega je premalo podatkov. Zaupaj strokovni osebi. In seveda bliznjim.
Otožnost ni depresija. To dobiš v vsakem priročniku. Večina mamic, še posebno, če rodijo prvič, so otožne nekaj dni ali tednov. Depresija je čisto nekaj drugega. Ni čudno, da so zdravniki siti pacientov, če se za vsak prdec obračajo na njih. Kot sem rekel, povej možu, skušajta najti način, da bi se ti stanje izboljšalo, če ne bo šlo, pa k zdravniku.
Default avatar

najbolje...

Ja zaradi napačnega imena si padla v depresijo. Koza trapasta.
Default avatar

Asru_

Poporodna depresija ni šala. Obrni se na zdravnika. Brez veze, da trpiš, če se da pomagati.
Default avatar

non mon

V prvem stavku manjak to... Ce je pa to otoznost ali depresija

Odgovor pa je podan iz osebnih izkusenj. Ne igraj psihiatra, ce to nisi. kako si sploh upas podat diagnozo na podlagi enga odstavka.
Default avatar

komandir

Asru_ je napisal/a:
Poporodna depresija ni šala. Obrni se na zdravnika. Brez veze, da trpiš, če se da pomagati.
Saj še sama pravi, da ne trpi. Ne nakladaj. Samo ne ve, kaj bi sama s sabo. Očitno ima preveč časa. Najverjetneje skrbi za otroka tašča ali pa njena mama, ker ubožica nima dovolj energije. Imam prav ?
Default avatar

mamica2012

Z možem sem se o tem poskušala pogovoriti, pa mi ne prisluhne oz. mi ne verjame, da se tako počutim. Tudi ko sem mu omenila, da mi izbrano ime ni več všeč, mi je rekel, da je zanj tema o imenih zaključena in da se o tem ne bo pogovarjal. No, ko še nisem odnehala, je odšel ven iz stanovanja (pred kakšno uro). Za otroka pa skrbim sama, mama mi je umrla, tašča pa živi dokaj daleč od nas. Začelo me je motiti predvsem ime otroka in skozi to posledično tudi otrok in mislim, da se prav zaradi tega počutim slabo. Ne znam pa si pomagati. Pa tudi za spremembo imena morata biti soglasna oba starša. Ne vem pa, mogoče bi se to zgodilo tudi ob kakšnem drugem imenu.
Default avatar

Jalapena

non mon je napisal/a:
To so resne zadeve. Ce je pa otoznost ali depresija pa ni noben tukaj usposobljen za postavitev diagnoze, poleg tega je premalo podatkov. Zaupaj strokovni osebi. In seveda bliznjim.
Poporodna depresija pride nekoliko kasneje, mend atudi po 2 mesecih, to, kar opisuej avtorica pa je verjetno res otožnost, ki mine v nekaj tednih, sicer pa poišči strokovno pomoč. Upam, da avtorico kmalu mine in začne uživati v materinstvu, vse dobro želim.
Default avatar

Jalapena

mamica2012 je napisal/a:
Z možem sem se o tem poskušala pogovoriti, pa mi ne prisluhne oz. mi ne verjame, da se tako počutim. Tudi ko sem mu omenila, da mi izbrano ime ni več všeč, mi je rekel, da je zanj tema o imenih zaključena in da se o tem ne bo pogovarjal. No, ko še nisem odnehala, je odšel ven iz stanovanja (pred kakšno uro). Za otroka pa skrbim sama, mama mi je umrla, tašča pa živi dokaj daleč od nas. Začelo me je motiti predvsem ime otroka in skozi to posledično tudi otrok in mislim, da se prav zaradi tega počutim slabo. Ne znam pa si pomagati. Pa tudi za spremembo imena morata biti soglasna oba starša. Ne vem pa, mogoče bi se to zgodilo tudi ob kakšnem drugem imenu.
Obrni se na forum Obporodne stiske.
Default avatar

naj te potolažim

Imenu dodaj še eno ime, ime ki ti je všeč, pa je.

Drugače imam pa jaz poporodno depresijo že 16 let:)
Default avatar

mojatašča

Moja tašča svojega sina (mojega moža) ni klicala po imenu do enega leta starosti, ker ji ime ni bilo všeč.

Posledice? Ne spraševat ...
Default avatar

mamica že dolgo

lepo vas prosim, tiste ki niste prebolele poporodne depresije UTIHNITE, ker tokrat nimate pravice do svojega mnenja...dokler teh občutkov ne poznate , ne solite pameti nikomur, ki vas tako vpraša za nasvet....to so preresne stvari ....

pri prvem otroku sem bila , kot temu vi rečete otožna kak teden, pri drugem otroku pa sem takoj po porodu padla v DEPRESIJO , ki se je kazala na veliko načinov....zjutraj sem jokala, dokler mož ni šel v službo, imela sem že enega 7 let starega sina in seveda veliko dela, ker sem bila za vse sama ... in čas mi ni šel nikamor.... recimo ko sem mislila, da je minilo že najmanj pol ure, je minilo komaj 5 minut ....zdelo se mi je , da mojega drugega sinka nimam rada in da ga nikoli ne bom mogla imeti tako rada , kot starejšega . in kot bi on to čutil je bil neverjetno jokav in nespeč dojenček.... ..prav odveč mi je bil ...pa sem bila mamica, ki mi ni nič manjkalo...srečo sem imela samo to, da me je mož poslušal , ko sem mu razlagala kako se počutim ...poiskala sem pomoč zdravnika, pri osebnem zdravniku sem prišla takoj na vrsto in dobila sem tablete za pomirjanje, ki pa jih nisme želela jemati, ker sem še sinčka dojila ...poiskala sem pomoč pri enem zlatem starejšem bioenergetiku, ki mi je vlil veliko volje in me na nek način pomiril .... kolikor se je dalo, sem bila z dojenčkom zunaj , neglede na vreme in vse ostalo ...kuhali smo na hitro , pa nam ni nič manjkalo... lahko bi o tem pisala romane, pa nima smisla ....rabila sem skoraj 4 mesece, da sem prišla v stare tirnice in ko sem o tem iskala informacije, sem tudi ugotovila, da pa le nisme slaba mama, ampak se mi očitno #zmešajo # hormoni in torej bo bolje....

mamica najdi si svojo pot iz te otožnosti ali depresije ...če se ti zdi, da rabiš pomoč jo poišči....ponavadi je tako, da otroku kar izberemo pravo ime , če pa ne, pa se da tudi kdaj kasneje spremeniti.... možu boš pa moralal resno razloćiti kako se počutiš in ga prositi za pomoč ... moški marsikaj ne razumejo takoj, ko pa jim razložiš, pa jih večina razume...


želim ti , da ti občutki čimhitreje minejo, drugače pa res poišči pomoč....nisi edina, ogromno nas je .....

miren večer ti želim ::)).
Default avatar

nidepresija

mamica že dolgo je napisal/a:
lepo vas prosim, tiste ki niste prebolele poporodne depresije UTIHNITE, ker tokrat nimate pravice do svojega mnenja...dokler teh občutkov ne poznate , ne solite pameti nikomur, ki vas tako vpraša za nasvet....to so preresne stvari ....

pri prvem otroku sem bila , kot temu vi rečete otožna kak teden, pri drugem otroku pa sem takoj po porodu padla v DEPRESIJO , ki se je kazala na veliko načinov....zjutraj sem jokala, dokler mož ni šel v službo, imela sem že enega 7 let starega sina in seveda veliko dela, ker sem bila za vse sama ... in čas mi ni šel nikamor.... recimo ko sem mislila, da je minilo že najmanj pol ure, je minilo komaj 5 minut ....zdelo se mi je , da mojega drugega sinka nimam rada in da ga nikoli ne bom mogla imeti tako rada , kot starejšega . in kot bi on to čutil je bil neverjetno jokav in nespeč dojenček.... ..prav odveč mi je bil ...pa sem bila mamica, ki mi ni nič manjkalo...srečo sem imela samo to, da me je mož poslušal , ko sem mu razlagala kako se počutim ...poiskala sem pomoč zdravnika, pri osebnem zdravniku sem prišla takoj na vrsto in dobila sem tablete za pomirjanje, ki pa jih nisme želela jemati, ker sem še sinčka dojila ...poiskala sem pomoč pri enem zlatem starejšem bioenergetiku, ki mi je vlil veliko volje in me na nek način pomiril .... kolikor se je dalo, sem bila z dojenčkom zunaj , neglede na vreme in vse ostalo ...kuhali smo na hitro , pa nam ni nič manjkalo... lahko bi o tem pisala romane, pa nima smisla ....rabila sem skoraj 4 mesece, da sem prišla v stare tirnice in ko sem o tem iskala informacije, sem tudi ugotovila, da pa le nisme slaba mama, ampak se mi očitno #zmešajo # hormoni in torej bo bolje....

mamica najdi si svojo pot iz te otožnosti ali depresije ...če se ti zdi, da rabiš pomoč jo poišči....ponavadi je tako, da otroku kar izberemo pravo ime , če pa ne, pa se da tudi kdaj kasneje spremeniti.... možu boš pa moralal resno razloćiti kako se počutiš in ga prositi za pomoč ... moški marsikaj ne razumejo takoj, ko pa jim razložiš, pa jih večina razume...


želim ti , da ti občutki čimhitreje minejo, drugače pa res poišči pomoč....nisi edina, ogromno nas je .....

miren večer ti želim ::)).

Pri meni je bilo še veliko huje in ja, se je začelo že v porodnišnici. Poiskala pomoč, vendar diagnoza ni bila depresija (tudi to, kaj je prava, prav depresija vem, ker ... iz prve roke, no). Minilo v 6 mesecih.

Drugače pa, bom kar tu povedala. na splošno o depresiji. Depresija je zelo zelo resno stanje in zelo težko ozdravljivo, sploh brez pomoči. Raznorazne žalosti, otožnosti, depresivni občutki niso niti "d" od depresije in mi gre že kar malo na živce, ker se izraz depresija že prav zlorablja. Omenjeni občutki se skoraj pri vsakem človeku pojavijo občasno in ni to nič posebnega, niti ne zahteva ukrepanja. Zdaj pa vsak, ki začuti, da ni vse točno tako, kot si je zamislil (iluzija, pač) leti k splošnemu zdravniku, ona pa kao diagnoza depresija in veselo pišejo recepte. Če bi bil zdravnik kot se šika in bi res sumil na depresijo, bi izdal napotnico za specialista, ker le on je kompetenten za diagnozo depresije.

Avtorica teme, kot razeberem to ni depresija. Sploh pa se boš o tem pogovorila tudi z ginejkologom pri prvem poporodnem pregledu (je v sklopu). S punčko se morata pač le navezati, povezati, ujeti. Z imenom se pa ali sprijazni ali spreemni ali otroka kliči drugače, ker kot je čutit, te ime tako zelo moti, da res zna povzročit, da boš do nje začela gojiti patološka občutenja. A vedi, otrok ni nič kriv, da si mu ti/sta mu vidva dala tako ime. Lahko pa je problem ne med teba in otrokom, temveč med tabo in možem, sploh glede na njegovo reakcijo. Ne vem, vidno je le, da ti imena ne preneseseš, otroka identificiraš z imenom in jasno, da potem sledijo temu občutki, kot jih navajaš.
Default avatar

bruhahh

komandir je napisal/a:
Asru_ je napisal/a:
Poporodna depresija ni šala. Obrni se na zdravnika. Brez veze, da trpiš, če se da pomagati.
Saj še sama pravi, da ne trpi. Ne nakladaj. Samo ne ve, kaj bi sama s sabo. Očitno ima preveč časa. Najverjetneje skrbi za otroka tašča ali pa njena mama, ker ubožica nima dovolj energije. Imam prav ?
Ti to resno?
Da te ni sram takega komentarja dajat, gnoj od človeka si, še pes te ne poščije, bruh.
Default avatar

zakonska depresija

mah kakšna poporodna, to je klasična zakonska depresija. Komaj je rodila, z možem pa se več kot očitno ne razumeta več ali pa se sploh nikoli nista. Kdo je pa izbral ime? Imam občutek, da tašča. Ne razmišljaj o hormonih ampak o tem, kakšen odnos bosta z možem imela, glede na to da sta ustvarila družino in je sedaj bistveno drugače.