Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Se je možno zaljubiti po štiridesetem?? Se ljubi res samo enkrat??

Default avatar

AnnaK

Pozdravljeni.

Zanima me kakšne izkušnje imate z ljubeznijo in zaljubljenostjo po štiridesetem?
namreč zdi se mi, da človek v resnici iskreno ljubi samo takrat, ko je mlad. Če se motim, me popravite. Bom vesela.
Namreč zadeva je sledeča. Ko si mlad, neizkušen, naiven, si hkrati tudi iskren.
S partnerjem s katerim si se našel, ali našla, resno misliš, zaljubljen si do ušes in komaj čakaš, da se vidita, da se objameta, da se ljubita, vsak trenutek z njim je balzam za dušo in srce, ter strast in veselje za telo.
Ko zaljubljenost mine, pa še vedno ostane ljubezen, za katero se iz dneva v dan trudita oba.
Ne nameravam dolgoveziti, vsi bolj ali manj veste kakšne so ljubezni po dvajsetem. Zato me zanima, ker osebno nimam te izkušnje, če je sploh še možno tako ljubiti npr. po štiridesetem nekoga drugega ??
Gre namreč za eno stvar. In sicer izkušnje. Z leti človek pridobi marsikatero izkušnjo, ni več tako naiven, niti ne tak romantik, počasi človek dobi tršo kožo in z njo odpadejo tudi iluzije in razne sanjarije.
Razen skokov čez plot, ki so bolj kot ne slaba tolažba za neuspele zakone, ne vem kako je v resnici z ljubeznijo. Torej mislim, da je sex eno, ljubezen pa ni nujno, da ima s sexom kaj dosti opraviti, ko gre za varanje npr., morda tudi, ne vem, v to se ne mislim spuščati, ker ni moj namen tega posta filozofirati o varanju, pač pa me zanima nekaj drugega.
20 let star človek ni in ne more biti isti po doživljanju in čutenju, kot je denimo 40. let star človek. Torej, želim reči, kakšne izkušnje z ljubeznijo in ne zgolj s sexom imate po štiridesetem, ozir. ali ljubezen potem sploh še obstaja in v kakšni obliki ?
Ker:
1. Telo je starejše
2.čustva so bolj otopela (posledica npr. negativnih izkušenj)
3. človek ni več tako naiven, in v vse skupaj vklaplja razum (torej ima svojo računico)
4. je bolj ali manj že izoblikovana osebnost, ki se več kaj dosti ne bo spremenila
5.je denimo starš in ima že kopico otrok, ločen npr.
6. Časa mu zmanjkuje, saj je vse bližje starosti in z njo povezanimi zdravstvenimi, kot tudi duševnimi spremembami.
7. četudi bi rad nadoknadil npr. izgubljeno ali zamujeno, zavoženo, koliko v resnici mu ostane resničnih možnosti za ljubezen, to pomeni npr. za drugo, novo ljubezen ?

Se zares ljubi samo enkrat v življenju ali je možno ljubiti enako močno tudi , ko si starejši?
Zanimajo me vaše izkušnje in dejansko stanje.
Ker sem sicer bolj kot ne romantik po duši, si želim, da bi se našlo kar se da veliko lepih in pritrdilnih odgovorov na to temo.

hvala vsem, ki boste sodelovali.
Default avatar

Kompliciranje

Zakaj pa lahko glasujejo samo registrirani člani? Že sama statistika ni relavantna, ker ni zajeta vsa populacija, ta tvoja anketa bo pa še toliko manj relavantna, saj jih registriranih ni niti polovica. Ali morda prav zaradi tvojega predzadnjega stavka, kjer iščeš pritrditve in računaš, da bodo odgovarjale pretežno ženske in bo anketa zato v tebi v prid.

Ostalo se mi pa ne da zdele, ker kompliciraš. Ali na kratko - ljubiš lahko večkrat, le na malo drugačen način kot si prvič ali drugič. A to pri anketi šteje?
Default avatar

AnnaK

Anketa ni relevantna, tko, da jo komot izpustiš.
Default avatar

AnnaK

Sej bi jo izbrisala, pa žal ne vem kje, napisana je zgolj zato, da sem lahko poslala post. Lahko jo izpolniš, al pa tudi ne.
Default avatar

AnnaK

Ali na kratko - ljubiš lahko večkrat, le na malo drugačen način kot si prvič ali drugič. A to pri anketi šteje?


Saj zato sprašujem. Ljubiš praviš lahko večkrat, vendar najbrž ne več tako intenzivno, kot si nekoč.
Default avatar

ar§vita

Mislim, da se čustva v življenju nekoliko spreminjajo in da najstniška, romantična ljubezen ni enaka kot tista, ko se srečata dva v letih ustvarjanja družine in ta spet drugačna od čustev, ki se pojavijo med dvema, ki sta v življenju preživela že marsikaj. Seveda je najlepše, če lahko gre ljubezen med dvema skozi vse te faze, a tega žal ni prav veliko.
Da, vem, da se je možno zaljubiti tudi kasneje, a na nekoliko drugačen način, morda bolj počasi, z več razmisleka, a zato nič manj.
Default avatar

mirijam

Poznam dva primera, ko sta obe ostali vdove in se po štiridesetem še enkrat zakljubila. Meni ju je zelo lepo gledati, ker se lepo vidi njihova ljubezen. Ji nič ne manjka, nič ni manj kot pri mlajših.
Default avatar

skorpijoncica

Imam občutek, da si še hudo mlada in neizkušena. V tem primeru si izkusila verjetno samo prve vrste ljubezni. Draga moja, naj te potolažim: seveda lahko tudi kasneje v življenju ljubiš, In to zelo ljubiš...samo ne vem, če ločiš zaljubljenost od ljubezni. V najstniških letih se človek lažje zaljubi, se pa tudi hitreje "odljubi". Ljubezen je nekaj drugega. In ja, lahko jih je tudi več v življenju, ne samo ena edina iz romantičnih filmov. Govoriš o zdravstvenih in duševnih spremembah starejših...ja draga moja, a ti sprašuješ za dedke in babice po osemdesetem??? Še nisi slišala ali prebrala, da je danes kakovost življenja po recimo štiridesetem še kako visoka? Da ljudje danes skrbijo (veliko je takih) za svoje zdravje in ostajajo v formi? In veš, ko otroci odrastejo in grejo po svoje, imaš čas zase, za ukvarjanje s tistimi stvarmi, ki so tebi v veselje...materialno stanje si večina tam nekje do srednjih let tudi nekako uredi in to je to. Torej...še kako močno in lepo lahko ljubiš v starejših letih, rešen vseh tistih skrbi in obremenitev iz mladosti...in ja, lahko je to v življenju večkrat. Niti slučajno pa ni nujno, da v poznejših letih ni več tako intenzivno.
Default avatar

752

Mladotna ljubezen je brezskrbna, lebdeča in lahkotna, v zrelih letih pa globoka, predajajoča in veliko bolj intenzivna. Zame bolj živa in celostna.
Default avatar

fghj,

O madona kakšni predsodki. Sori, ampak to je taka nakladancija, da glava peče. Ja normalno, da se lahko močno zatreskaš in močno ljubiš tudi po 40. Naša čustva delujejo popolnoma enako kot pri 20 ih, če jim to dovoliš.
Default avatar

seveda!

Zaljubljenost ni odvisna od let, ampak od tvoje pripravljenosti, da se ji prepustiš - pa seveda tudi od priložnosti, kemije itd.
Sama sem bila večkrat zares zaljubljena, pred dvajsetim, po dvajsetem in po tridesetem, ko sem tudi našla svojo sedanjo ljubezen. Sedaj sem 40+, sem s svojim partnerjem in nisem nič odprta za nove ljubezenske izzive. Ampak absolutno verjamem, da me lahko Amorjeva puščica še zadene - zdaj ali čeze deset, 15 let. Samo vprašanje je, ali se ji bom prepustila ... - odvisno seveda tudi od moje zveze.
Default avatar

keira

Moja mama se je zaljubila v toplicah po 60 letu in bila grozno zaljubljena, da je sploh nisem prepoznala. Ljubezen dela čudeže, res.
Default avatar

pametno razmišljaš avtorica

Najprej bi morali definirati besedico ljubezen. Toliko, kolikor nas je, toliko je definicij. Recimo odpuščanje. Ljubezen bi naj vse odpustila. A neke meje morajo biti, to se bomo verjetno vsi strinjali. Toliko, kot je situacij, zgodovine in karakterjev ljudi, teže dejanj in še miljon drugih okoliščin, v katerih so se "grehi" zgodili, toliko različnih mnenj o ljubezni je.

Ker torej ne vemo, kaj je ljubezen, oz. vsak misli, da je nekaj drugega, je težko vedeti, če obstaja le ena prava ljubezen ali jih je več. Pri serijskih monogamnih zvezah, kakršne so moderne danes, bi naj veljalo, da še nikoli nisi ljubil, saj bi naj bila ljubezen neminljiva in če je minila, je ni bilo.

Preobširna tema, da bi šli v podrobno analizo in debato, bom kar končala post.:-)
Default avatar

starejša izkušena

Zares ljubiš le enkrat - prvič!
Default avatar

Kompliciranje

AnnaK je napisal/a:
Ali na kratko - ljubiš lahko večkrat, le na malo drugačen način kot si prvič ali drugič. A to pri anketi šteje?


Saj zato sprašujem. Ljubiš praviš lahko večkrat, vendar najbrž ne več tako intenzivno, kot si nekoč.
Ne. Lahko prav tako intenzivno, vendar le na malo drugačen način. Govorim iz svojih izkušenj. Je pa verjetno to odvisno od vsakega posameznika. Kot recimo pravi predhodnica, ki govori samo o enkrat in edinkrat.
Default avatar

AnnaK

Najprej bi morali definirati besedico ljubezen. Toliko, kolikor nas je, toliko je definicij. Recimo odpuščanje. Ljubezen bi naj vse odpustila. A neke meje morajo biti, to se bomo verjetno vsi strinjali. Toliko, kot je situacij, zgodovine in karakterjev ljudi, teže dejanj in še miljon drugih okoliščin, v katerih so se "grehi" zgodili, toliko različnih mnenj o ljubezni je.

Ker torej ne vemo, kaj je ljubezen, oz. vsak misli, da je nekaj drugega, je težko vedeti, če obstaja le ena prava ljubezen ali jih je več. Pri serijskih monogamnih zvezah, kakršne so moderne danes, bi naj veljalo, da še nikoli nisi ljubil, saj bi naj bila ljubezen neminljiva in če je minila, je ni bilo.

Preobširna tema, da bi šli v podrobno analizo in debato, bom kar končala post.:-)


Tale vaš odgovor se mi zdi zelo na mestu. Kaj sploh je ljubezen?
Eni pravijo, da je delo, drugi mislijo, da je čustvo, spet tretji jo gradijo na fizični privlačnosti, itd., itd.
ljubezen naj bi bila nasprotje sovraštva, naj bi bila nekaj lepega, pa vsi vemo, da ni vedno tako. Marsikakšna preizkušnja nas čaka v ljubezni in včasih skušnjavam podležemo.
Definicija Ljubezni ne obstaja. Torej za vsakega je nekaj drugega. Eni ljubijo najbolj od vsega denar, drugi varnost in spet tretji kariero.

Torej medsebojna ljubezen se bojim, da je v kasnejših letih bolj kot ne računica, zato, da nam bo lažje shajati skozi življenje, ker človeku samemu ni ravno lahko.
Moje mnenje je tako, da, ko si mlad in se zaljubiš, še nimaš vse tiste prtljage, ki jo kasneje prineseš v zvezo, zato je ljubezen mladih bolj pristna in manj preračunljiva, po mojem mnenju, ni pa nujno, da to drži.
Bojim se, da človek kasneje bolj, kot ne gleda samo na svoje koristi. Ko pa je mlad ljubi drugače, raje se žrtvuje mlad, kot star in izkušenj človek. Torej dilema še vedno ostaja. in sicer, kot ste že v nekaj postih ene napisale, da ljubezen po štiridesetem obstaja, je pa drugačna. Zanima me kako je drugačna ? V čem se torej razlikuje? Rada bi videla, da mi opišete iz lastnih izkušenj in ne iz izkušenj babice ali koga xy.
In še nekaj, seveda se s starostjo spremeni tudi fizično in duševno stanje.
Ženske pridejo v meno, moškim peša spolna moč, pojavljajo se tudi drugi znaki staranja, npr. razne bolezni, sladkorna, holesterol itd., itd, skratka ne mi govorit, da je en pri 50. ih fizično in duševno enak enemu pri 20.ih, ker to ni res.
Sama sem sicer mnenja, da se lepa ljubezen prav lahko zgodi tudi v zrelih letih, med dvema zrelima in duhovno bogatima človekoma. Absolutno se mi zdi, da je to verjetno, tudi nežna čustva najbrž so, ampak še vseeno mislim, da je zrela ljubezen v mnogočem drugačna. Ker je človek že bolj ali manj takrat zgrajen in izdelan, najbrž bolj malo še raste in se spreminja. No povejte, če se motim.
Default avatar

AnnaK

Na primer, tisti, ki ste gledali film Najini mostoviz Meryl Streep , se točno vidi, da se ona kljub silni ljubezni, ki jo čuti, ne odloči zapustiti svoje družine in moža, čeravno jo moški v filmu Clint Eastwood , močno močno privlači in je [u]zaljubljena.http://popnonstop.24ur.com/clanek/poptv ... stovi.htmlpovezava[/u]


Torej vse kar se mi zdi je to, da se človek v zrelih letih težje prepusti ljubezenskim čustvom in je manj pripravljen na tveganja in žrtvovanja, povezana s tem.
Default avatar

SIMMY

Jaz zase že lahko povem, da sem se pri 20. do ušes zaljubila, tako kot opisuješ v prvem odstavku. Slepa za vse, videla sem samo njega, napake me sploh niso motile, sem jih z lahkoto spregledala. Potem sta minili dve leti, jaz se mi zdi, da sem bila še vedno enako zaljubeljena vanj kot na začetku, on pa ne več vame, minilo je in razšla sva se. Vendar bo on vedno en del mojega srca, nikoli ga ne bom mogla izbrisati ne iz glave, ne iz srca, skrit je tam notri in še vedno pride kdaj kak trenutek, ko se spomnim na naju, res pa je, da čedalje bolj redko. Sicer ga sedaj že uhuhu let nisem videla in ne vem kako bi se počutila, če bi ga srečala iz oči v oči.
No potem sem bila kar nekaj časa sama, šla sem živet na svoje in nisem in nisem srečala nobenega pravega kandidata, in ugotovila sem, da sem postala že bolj zahtevna, kandidat je moral ustrezati več pogojem kot pri 20. letih. Namreč v teh letih sem se spremenila oz. sem odrasla, postala sem samostojna in sem to pričakovala tudi od bodočega partnerja.
Potem sem srečala njega, bil je sicer še pri starših, toda videla sem, da ni delomrznež, da ni zapravljivec, da ima neke cilje v življenju, da je zabaven in meni ne čist mim, samo v resnici pa ni bilo tistega, kar sem doživljala pri svoji prvi pravi ljubezni. In kakršne so moje dosedanje izkušnje mislim, da take ljubezni ne bom nikoli več doživela, ker imam občutek, da se je moje srce nekako zaklenilo. Razen če se motim in bom enega lepega dne srečala ta pravega, ki bo imel ta pravi ključ do mojega srca?
Je pa dejstvo, da je velika razlika, če si v zvezi tisti člen, ki ga drugi prizadane ali pa si tisti, ki drugega prizadane. Temu drugemu je ponavadi lažje v začetku, ker ponavadi so to osebe, ki grejo naprej k drugemu, ti pa ostaneš sam z vsemi vprašanji in tudi v začetku se počutiš manjvrednega, izdanega, in to moraš predelat.
Jaz ne izključujem možnosti, da se je možno zaljubiti tudi po 40. letu in še kasneje, samo je zelo odvisno od vsakega posameznika in njegovih dotedanjih izkušenj z zvezami. Eni se pač vsaj na ven nič ne sekirajo in se kar prestavljajo od enega do drugega, spet drugi ostanemo sami in postajamo vedno bolj zahtevni, tako da sami sebi praktično znuliramo možnosti, da bi bili še kdaj s kom srečni.
Default avatar

AnnaK

Simmy hvala za tvoj odgovor. Tudi jaz sem mnenja, da človek v mladih letih drugače ljubi, kot starejši, če ne zaradi drugega, že zaradi pričakovanj in potreb, ki so v različnih obdobjih pač različne. Dva mlada npr. nimata še niti strehe nad glavo, pa se zaljubita in potem vse skupaj gradita. Dva stara tam čez 40, pa bi zelo težko nekaj začela iz nule, in to je tisto kar želim povdariti in se mi zdi bistveno. Mlad človek ima še vse pred seboj, zato se obnaša drugače, kot nek star, ki nima več toliko pred seboj in je npr. še v krizi srednjih let.