O Bog kaj sediš na ušesih, kdaj boš meni naklonil zrno ljubezni in sreče?
po Jezusu Kristusu?
Vztrajaj!
Prosíte, iščite, trkajte
(Lk 11,9–13)
7 »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! 8 Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. 9 Ali pa: kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga bo prosil kruha? 10 Ali mu bo dal kačo, če ga bo prosil za ribo? 11 Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo.«
Bog bi ti rekel, da ljubezen in srečo že imaš. V sebi. Če pogledaš okrog, imaš ljubezen in srečo ob sebi – recimo starše, ostale bližnje, prijateljice, prijatelje. Če te narava osrečuje, ti tudi ta nudi ljubezen in srečo. In tako naprej. Ta dva pojma sta tako široka kot je širok sam svet. Zato ti bi lahko odgovoril, da imaš okrog sebe ne samo zrno, ampak celo palačo. Če ga sprašuješ, ga vprašaj konkretno. Oziroma si razdelaj želje, ampak pri tem pazi, kakšne želje sporočaš v Univerzum.
Se spomnim primera, ko je ena skoz jamrala, da si želi samo enega, ki bi jo imel rad. Pa jih je imela okrog sebe kar nekaj, ki so jo imeli radi. No, ampak ona je imela v mislih enega moškega, ki bi jo imel rad. Pa je prišel mimo eden takšen, ki jo je imel rad, ampak ni ustrezal njenim kriterijem (če lahko na kratko tak izraz uporabim). Pa je rekla, pa nisem mislila takšnega, ki bi imel on mene rad, jaz pa njega ne. Ampak takšnega, ki bi ga imela tudi jaz rada. No, pa je spoznala novega, pa sta se imela rada kot prijatelja. Če razumeš, kaj je sporočala in prosila.
Ne prosi za drobtine, če imaš lahko cel 2 kg hlebec kruha. Ni zastonj tista, pazi, kaj si želiš, ker le to lahko dobiš.
Veš kaj si želiš? Tako bolj definirano razdelano v dveh stavkih ali celo v enem?
p.s. Glede komentarjev pa – prej boš dojela, da je svet pisan, takšen in drugačen, prej se boš naučila živeti tako, da se te ne bo dotaknila še tista najmanjša neprijetna stvar in ko boš stvari realno povzela, se te ljudje, ki ti niso blizu, ne bodo niti z besedami dotaknili v čustvenem smislu in tako čustveno tudi ne boš prizadeta. Tako ne boš posvečala pozornost negativnosti ali jo celo hranila že s tem, ko jim boš dajala feedback. Naj ti bodo morebitni komentarji, ki ti niso po godu popotnica za življenje, kjer se lahko že sedaj naučiš utrjevati sebe, da ne padeš ob vsaki situaciji, besedi izven konteksta, kjer udarijo čustva ven, razum pa zmegli. Nihče te ne more prizadeti, če to najprej sama sebi ne dovoliš, še manj pa drugim.
Kaj so tiste meglice, ki se vijejo iz votline?[/quote]
nadvse zanimiva reč, moram rečti.[/quote]
Meglice delno zakrivajo človeški obraz z visokim čelom, ki zavija z očmi. Malo spominja na karikiranega pokojnega Drnovška.
[img]http://file.si/pfiles/256482/del1.bmp[/img]
[img]http://file.si/pfiles/256484/max-janez_drnovsek_ds_display.jpg[/img]
Ker se pritozujes k bogu, ti bom tudi jaz odgovorila s citiranjem verskih zapisov iz najstarejse knjige modrosti vseh knjig. Tu notri pise :
“Dobro in hudo,
življenje in smrt,
uboštvo in bogastvo,
to je dano od Gospoda.”
Tako da kar prosi, ampak ce kdo s prosnjami kaj doseze, je pa drugo.
Jezus je razen nasveta o prosnji k bogu povedal tudi to : “Kar seješ, to žanješ.“
Tako da ni od muh tisti komentar, ki pravi, da si sreco sama zavrnila.
Danes sem sveto(hlinsko) razpolozena, zato še ena pripoved o lastni odgovornosti za kakrsnokoli trpljenje :
Apostoli vprasajo Jezusa : “Ucitelj, kdo je gresil, da se je ta otrok rodil slep, on ali njegovi predniki?”
Jezus odgovori : “Niti on, niti njegovi predniki, pač pa trpi, da bi se na njem uresničila vsa božja dela.”
Ce pa ti glede na javno klicanje boga ne zdrzis bremena zivljenja brez ljubezni, potem pa si lahko še vedno vzames za svoj moto te Jezusove besede : “Vzemi svoj kriz na rame, ga nosi in hodi za menoj, kot sem jaz nosil svoj kriz. “ Zivljenje brez ljubezni je pac tvoj kriz.