Isto kot za Rončevića in Spalata velja v Sloveniji za Baglionija.

Nikjer ga ne slišiš, nikjer ne naletiš na njegove CDje itd. Pa je ena največjih legend italijanskega pop-rock kantavtorstva. Če ne največja. Naletiš recimo na 20 ali 30 drugih Italijanov, tudi brezveznih.

Baglionijeve skladbe so bile od 1972 naprej na prvem mestu italijanske hit lestvice recimo skupaj 115 tednov. To je več kot dve leti skupaj No.1. Nepresežen rekord, če se ne motim.

Ogromno dobre glasbe skratka, po melodičnem kriteriju, dinamiki, instrumentaciji, ritmiki, besedila- vse štima skratka.

Res je Baglionija in A. Minghija malo nazaj na blogu napadel rock-zvezdnik značajsko precej zateženi Vasco Rossi. S preteklostjo zapora zaradi drog ipd. Češ da Baglioni dela ( je delal) plehke skladbice za poslušat v čakalnicah uradov in ordinacij…..

Možno, da so zadnja desetletja s tehno fani na čelu zapustila veselje nad melodiko in da Baglioni zato tudi v Italiji ni več tako in. ( Če odmislimo, da je 60- letnik).

Ampak škoda za glasbo, če melodika ni več in, če prevladujejo skromne perseveracije in enakomeren bas ritem. To je siromašenje muzke in okusa!

Meni osebno je Vasco Rossi legenda, Baglionijevega jamranja se mi pač ne da poslušat.

Vasco – legenda za vse generacije.

Odlične italijanske glasbe je toliko, da je v enem življenju sploh ne moreš vse preposlušati, res ne vem, zakaj bi se obremenjevala še z njihovimi pissing contesti.

Se strinjam, da Baglioni je ikona nekega časa in ima nešteto prelepih pesmi. Danes je res malo zamrl, ker za mlajšo generacijo ni več tako zanimiv ampak vseeno mislim, da je marsikatera njegova pesem nesmrtna. To je tudi eden od znanih oseb, ki so nam res lahko vzorniki,
Vasco s svojo preteklostjo ne bi smel biti vzor nobenemu. Zaradi pogostih kritik se danes brani. Res je pa tudi, da so ga marsikdaj povsem nepravično kritizirali, mu na začetku fajn otežili preboj in tudi njegovi kolegi so rekli kakšno pikro čez njega.

Ampak če damo osebnost in preteklost na stran ostane muzika. In tukaj so vse debate pravzaprav nesmiselne saj ima vsak svoj okus, ki ne more biti predmet debat. Meni sta všeč oba, vsak na svoj način. TUdi na koncertu sem bila in nikakor ne bi upala napisati, da je eden boljši.

Meni najboljši italijanski kantavtor vseh časov je Lucio Dalla, šele potem Vasco Rossi in Baglione.
Dallo lahko poslušam kjerkoli in kadarkoli, medtem ko moram za V.Rossija ali Baglionija biti razpoložena.

Pokojni Lucio Dalla je seveda posebej simpatična figura in glasbeni genij. Nekje od Piazza Grande in Gesu Bambino naprej, ne le zaradi razvpitega Carrusa.

Pa cela vrsta velikih umetnikov od 60. let naprej je po mojem vredno poslušat: de Andre, Mogol, Gaber, Endrigo, Pauli, Battisti, Batiatto, de Gregori, A. Branduardi itd..

Ne samo Ramazottija, Pausinijeve, Nanninijeve, Rossija, Jovanotija.

Baglioni je zame predvsem največja konstanta med njimi z nad 50 odličnimi komadi ( ne samo sentimentalnimi, kot mu nekateri očitajo). Pa neko pozitivno sporočilo želi vedno prenašat med ljudi, od glasbe, do družbenih pobud ( kontra mafiji, za prizadete otroke, za begunce na Lampeduso itd.)

Premalo cenjen in po svetu poznan umetnik, za moje pojme.

In na splošno je pri nas italijanska glasba v primeri z anglosaško neupravičeno podcenjena.

Enkrat se za spremembo (politika) strinjam s tabo laurusnobilis, predvsem z zadnjim stavkom. Italjanii so imeli tudi veliko res odličnih pevk in pevcev: Adriano Celentano,Gianni Morandi, Boby Solo, Iva Zanichi, Patty Pravo, Rita Pavone, Milva, pa skupine Richi e poveri, pa tisti, ki so zmagali, se mi zdi v San remu z Vacanze romano, ma se ne morem spomnit imena.