moj otrok- osem let noče in noče brati…strašno slabo bere..vedno z muko..odporom…kupujem vse po vrsti-knjigice, otroške enciklopedije, cicibane, zmajčke, barbi revije, risanke s podnapisami..nič ga ne pritegne….bojim se tretjega razreda ker bo zaradi slabega branja zaostajal-sami morajo prebrati večino stvari- naš pa ne ve brati, kje pa da bi še razumel kaj prebere…res sem obupana…vsak dan bereva ampak ne steče…

dajte kak nasvet

kaj pa tista igra, ko sestavljaš besede (scrobble) in recimo potem te besede še mal prebereta? ali kaka podoba igra ?

Naj ti bere praktične stvari. Npr. sprintaj nek recept in mu ga daj za prebrati, medtem ko ti kuhaš (seveda lahko pomaga tudi kuhati). Prebere naj navodila za kako stvar. Če greste ven jest, naj bere jedilni list in podobno. Skratka stvari, kjer sploh ne bo vedel, da zdaj pa “mora spet brati”.

Kaj pa stripi?

Mogoče ima disleksijo, si pomislila na to? Ali obrača črke, napačno prebere besede? Na netu najdeš veliko informacij o tem, kaj je disleksija, pozanimaj se. V tem primeru ga ne sili, da ne bo dobil odpora in se obrni na svetovalni center.

Sliši se kot Disleksija. Raje čimprej po pomoč. Pa ne pusti se odgnati, dokler ga ne obravnava prava oseba. Znanka je vozil hčerko v 100 km oddaljeno LJ, samo, da je dobila primerno obravnavo. Res pa je to že nekaj let nazaj, ko pri nas na periferiji še niso slišali za ta pojem.

Takšnega otroka,tudifanta,starega 8 let,ki iz dna duše sovraži branje imam tudi jaz.Ker mu branje ne gre,ga ne mara in posledično se na vse kriplje izmika in javka,samo,da slučajno ne bi česa bral.
Ker pa ima moj pobič neznansko rad JU-gi-oh karte,le te pa stanejo,sva sklenila naslednji dogovor:za vsako prebran oknjigo med počitnicami,(tudi tisto z dvema tremi listi) dobi 50 centov.
Čudežno je učinkovalo,zdaj je reden vsakotedenski gost v knjižnici.Moja edina zahteva ob tem je,da bere v kuhinji,ali dnevni na glas,da ga slišim.Razlika med branjem v šolskem letu in zdaj,je neverjetna! Zdaj upošteva tudi ločila,branje ni slišati več robotsko in nepovezano.
Morda uspe na tak način tudi tvojemu mulcu! 🙂

Čeprav boš najbrž jezna, te moram vprašati naslednje: Ali kdaj vidi tebe s knjigo v roki? Zgledi namreč vlečejo, in če je v družini branje knjig nekaj čisto običajnega, praviloma motivira tudi otroka. Marsikateri otrok v takšnih družinah bere že pred vstopom v šolo, ne da bi ga kdo silil (za pomoč prosi sam). Otroku se namreč branje zdi “umetna situacija” in jo podzavestno “označi z nalepko: brezveze).
Če pa pri vas sicer veliko berete, otroku pa ne gre in ne gre, pa je posredi najbrž res za disleksijo. Šole praviloma nudijo takšnim otrokom posebno pomoč. Prej kot jo dobi, bolje zanj, saj tako ne bo zaostajal na spoznavnem področju.

V bistvu ima še čas. Če do konca 3. razreda branje ne bo steklo, se pa lahko začneš sekirati. Tretji razred bo prelomen. Verjemi mi, ker vem kaj govorim.
Do takrat pa je tvoj cilj, da otroku čimveč prebereš. Po možnosti debele knjige s poglavji, brez slik, da vidi kakšne zgodbe se skrivajo v dolgočasnih knjigah. Predlagam vse od A. Lindgren, nato C. Funke pa Kastner itd.
Siljenje k branju nima smisla. Strinjam se s tistimi, ki predlagajo učenje branja preko igre. Če se do recimo februarja 2013 stanje ne bo izboljšalo (in te ne bo že učiteljica prej opozorila na težave), se obrni na Svetovalni center na Gotski, še prej pa na šolsko specialno pedagoginjo.

Med zgoraj navedenim čtivom je vse BZ. Kakšne imate pa kaj knjigice?
Pogruntajte, kaj ima fant rad. Kdo pa bere enciklopedije in te bedaste otroške revije a la Zmajček in podobno? To potegne zelo malo otrok. Gresta v knjižnico in si sam izbere?

Moj je imel grozen odpor – do 3. razreda. Potem pa je našel avanturistične knjigice in se mu je odprlo. Čeprav, kar se samega branja tiče, v bistvu ni važno, kaj bere, samo da je naglas.

jaz sem imela doma podoben problem.

branje nikakor ni steklo.
pa smo šli do svetovalnega centra, kjer so s testiranji ugotovili, da je otrok dislektik. na tej podlagi sva pol dobila tudi odločno za dodatno učno pomoč.

pri nas smo res velik napredek naredili ko smo začeli brat stripe (miki miška in tom in jery, pa v knjižnisi smo si sposodili hribce in asterixa,…).

tako da predlagam, da poskusite z stripi. pa skupaj z njim v knjižnico da sam izbere knjige

pri nas je tudi pomagalo, če sma šla v knjigarno, pa si je tam nagledal kakšno knjigo. pol pa sem jo kupila pod pogojem,da jo prebere.
pa seveda kakšna manjša nagrada za vsako prebrano knjigo – npr. kakšna slikica, bomboni,…

nikakor pa ne podkupovati z denarjem

Joj, enciklopedijo pa pri teh letih, sploh če mu branje ne diši, res ne bo bral. Pojdita v knjižnico, tam naj si res izbere knjigo po svojih željah, pa magari na oddelku za mlajše od 3 let. Ko ga bo pritegnilo, ne bo nehal. Je pa res lahko disleksija, bi bilo za preverit.

Tudi pri nas je bilo podobno.

Sama zelo rada berem,doma imam polno knjig.Se pravi,zgleda je bilo dovolj.

Prvi sin nikakor ni želel brati.Sem ga tudi hecala na vse načine.Nič.Nazadnje je bral,vendar še veliko

premalo.Sama sem mu potem veliko brala,da je naredil naloge za domače branje in bralno značko.

Še v četrtem razredu osemletke sem mu vsak dan brala naglas domače branje.Konec leta je sam

prebral svojo prvo knjigo v življenju Bratovščina Sinjega galeba.

Od takrat dalje je malo bolj bral.Knjige,ki so ga zanimale.Šele v srednji šoli je postal bralec.

V zadnjem letniku srednje šole je zaključil slovenski jezik s petko.

Drugi sin je bil še hujši primer.Ker ni znal dobro brati,ni znal pravilno napisati in se ne naučiti.

Tudi njemu sem veliko brala,starejši pa se je vsedel zraven in tudi on poslušal.

Tako sem vzgojila dva dobra poslušalca.

Ja,trd oreh je to…

lej ne poznam tvojega otroka, ampak če prav računam gre v 3. razred in bo težava če ne bo zmogel. ne bi šla do pediatra pa naj ti da napotnico za center za sluh in govor, če seevda sama ne ocenjuješ da je razlog izključno v njegovem odporu. ko je moja imela težave z izgovorjavo, pa sva bili šele v predšolskem obdobju, in se je pol zadeva uredila., mi je bilo rečeno da naj v kolikor se v šoli pojavijo težave prideva nazaj. no na srečo ni bilo potrebe.

Pa kaj stalno ene babe morite s temi diskesijami in gluhostjo in te bedarije.
Večino mulcev pri 8 letih noče brati. Jaz poznam samo enega ,ki rad bere.Pa jih poznam veliko.
Tudi moj se brani branja kot hudić križa.Sicer mora vsak dan prebrati 15 min karkoli- ali strip ali kakšno drugo knjigico, ki jo sam izbere v knjižnici ali pa mu jaz izberem, ko vidim, da so lažji teksti.Ogromna razlika je , če so teksti lahki kot če je kakšna enciklopedija al ikaj podobnega…
Pa je v enem mesecu kar velika razlika.Pa so me isto morile z disleksijo in ostalimi bedarijami ..
Nič ni narobe z mulci, samo ne da se jim ali pa še niso zreli.
Zato nasvet :Vsak dan naj bere, karkoli, magari vsak en stavek — enega ti in enega on.. al ipa po besedah, tako smo mi začeli.
Pa ni treba obvezno pri mizi, moj ni mogel na začetku sedeti pri mizi niti eno minutko, zato je naloge delal za mizo, bral pa na kavču.Ko sem videla, da lahko sedi vsaj tri minuke, sva šla za mizo.No, morala sem mu včasih držat nogo, ker je tako mahal z njo, pa v usta tlačil vse živo in okoli zijal.
Pa je šlo mimo in zdaj prebere 15 min brez težav.Pa še razume kaj prebere, pred enim mesecem ni vedel kaj bere.
Tako, da počasi pa zihr …ša bre zpanike in dohtarjev in psihologov…

Čestitam,si ubrala kar pravo pot!

Ali pa recimo to: rečeš, da boš spekla/skuhala nekaj posebnega, pa njega prosiš, da prebere recept. Ali se narediš, da ne znaš uporabljati kakega aparata in naj on prebere navodila. Ali ko bereš časopis, mu pokažeš kak zanimiv naslov, oooo kaj tukaj piše … Pa mogoče reklame, rečeš, naj poišče, če imajo v Leclercu kak sladoled v akciji, pa mora prebrat, kakšen, pa koliko stane, pa čigav …

Ni treba bit tako vase zaverovana. Sama imam težave- menjam črke, kar mi včasih povzroča težave pri govoru. Pa še govorno napako imam. vse to bi lahko rešili moji starši z obravnavo pri logopedu v otroštvu, pa so bili tako pametni kot ti. Dobro se spomnim mojega sošolca, ki je bil sicer zelo bister, ampak popolnoma popušil v šoli. Če gledam sedaj nazaj, je bil tipičen dislektik. Ni končal srednje šole, je končal kot odvisnik.
Tudi sama imam sina, ki ima težave z govorom. Pa jih ne bi imel, če bi bili zdravniki dovolj pozorni na njegov govor-ne pa sem dve leti poslušala, da so fantje pač pri govornem razvoju bolj počasni. Posledično smo že tri leta pri logopedu, pa še sedaj ni dobro. Tako, da draga mati- ne bo nič narobe če poiščeš strokovno pomoč. Saj strokovnjaki hitro ločijo med odporom do branja ali pa resnimi težavami.

Ne kupuj knjig, ampka pojdita v knjižnico. Izberita kaj takega, da ga zanima, pa da ni preveč besedila na strani. Mogoče nekaj, kar je razdeljeno v rubrike. Stripi, knjiga rekordov, o živalih, kvizi, miselne igre. Leposlovje naj ti svetuejo knjižničarke. Veliko zbirk je, ki jih imajo otroci radi. Stilton je eden takih avtorjev, Primož Suhodolčan, Detektiv Kvjatovski …

Pa berita, ko hodita po ulici. V časopisih in revijah naj ti kaj prebere. Pa vremensko napoved, navodila za kakšno reč… Če rad brska po računalniku, naj ti prebere kaj z interneta …

Poskusita morda s serijo knjig lov na pošasti, v 3. razredu so jih pri nas začeli brati vsi fantje v šoli (tudi nekatere punce) in so kar tekmnovali med seboj, kdo jih bo prebral več in kdo bo prej končal. So si jih tudi sposojali med seboj, brali med odmori itd. Tako so se vsi navadili branja. Pogovori se morda še s kakšnim staršem, včasih prijatelji delajo čudeže. Sicer pa – brez prevelike prisile, da se mu le ne bo branje čisto priskutilo.

Ne vem, če boš še tole brala, ker je že pozno….

Moja mlajša hči je bila podoben primer, skoraj vsi so že tekoče brali, ona pa ne in ne. Črko po črko je prav prebrala npr.: t i g e r. Potem pa sem jo vprašala, kaj je prebrala je pa rekla Petra! Tema se mi je že delala od skrbi. Potem pa sem ji rekla, da naj bere po dve črki skupaj in naj jih vleče v naslednji dve. Začeli sva ploskati za vsak zlog (tako so nas pred 40 leti učili zlogovati v šoli) in ne boš verjela, je to najbolj delovalo. V desetih dnevih je dohitela svoje sošolce, učiteljica jo je zelo pohvalila. In ne boš verjela, punci se je odprl nov svet. Takšnega “knjigožera” ni v naši familiji, pa že jaz veliko berem.

Jaz imam doma trinajstletnico, ki tudi za boga ne mara brati – razen stvari, ki ji izrazito potegnejo. Serija knjigic (jih je kar veliko, imajo veliike črke in relativno malo teksta) Lov na pošasti je bila prva zadeva, ki jo je pred leti pritegnila, da je vsaj nekaj prebrala. Trenutno so jo zagrabili Princeskini dnevniki (ja vem pofl, ampak bolje kot nič) in jih kar požira. Mi je pa kristalno jasno, da še vedno bere slabo in tudi ne razume vsega kar prebere. Vztrajam pa, da bere čim več (na glas branje je “ni šans” že nekaj časa), ker se ji premalo branja pozna tudi na besednem zakladu, pri pisanju… Žal mi je, da nisem bolj težila, ko je bil še čas – ko je bila stara 7-8 let. Pa sva s starejšo hčero obe strastni bralki, tako da zgleda ji ne manjka.
Dejansko je tako, da je tudi branje postalo posebna veščina in problem, ki smo jo pred 35 leti osvojili bolj ali manj mimogrede.

Daj mu za brat Groznega Gašperja, ali pa Umazanega Bertija in mu bo takoj do branja. Sicer imata ti dve knjigi nekaj “stranskih učinkov” (ha ha ha), ampak zabavno pa bo.

Sicer pa se ljubezen do knjig začne privzgajat že zelo hitro. Če starši otroku v ranih letih, ko še sami ne znajo brati, veliko berejo, potem bodo tudi sami nekoč radi brali.
Res pa je tudi, da so starši vzgled svojim otrokom. Raje sem za knjigo, kot pa za računalnikom in verjemi, da bo otrok tudi to kopiral, saj ga skoraj ni otroka, ki ne bi bil rad kot mami ali ati.

V tvojem primeru bo res težko, vendar se vzgoja ne odvija s “kavča”, ampak je otroka potrebno motivirat in si zanj vzeti veliko časa in imeti veeeeeeliko potrpljenja. Z lepim se da vse, zato na otroka nikar ne kriči, če ne bo želel brati, prepričaj ga na pretkan način, da ne bi niti ugotovil, da bere po tvoji volji.

Torej, ne trdim, da ga ti vzgajaš s kavča, to govorim na splošno in je moje mnenje. Vem pa, da ti je hudo in je otrok lahko srečen, da tako skrbiš zanj, saj je veliko staršev, ki otroke zanemarjajo in jih niti ne skrbi, ali otrok bere, samo, da imajo oni mir.

Želim ti veliko uspehov in pridnega otroka, ki bo rad bral 🙂

Grozni Gašper pa ni za začetnike.Je besedilo malo čudno, in sploh ne bo vedel ,kaj bere.
V knjižnici so knjige za začetnike- ne vem ,kako se jim reče, prav označene so s cekinom..
te vzemi

Vprašaj otrokovo zdravnico za nasvet. Če otrok ne bere, ker noče, je eno, če pa ima kakšno motnjo, da ne more, vas bo napotila po ustrezno pomoč. Vprašate lahko tudi razvojnega pedagoga na šoli, če ga seveda imate, ker se mi zdi, da prisotnost te stroke ni več obvezna na vsaki šoli. Tudi sicer bi priporočila, da se z učenjem učenja ukvarjajo ustrezno usposobljeni ljudje. Starši praviloma nismo učitelji, lahko pa sledimo navodilom strokovnih služb.
Če vam kaj olajša situacijo – do konca tretjega razreda nisem znala prebrati stavka na način, da bi ga razumela in nobena prizadevanja mame se niso obrestovala. Kar naenkrat se je odprlo in knjige sem od takrat naravnost požirala, brala na šolskih prestavah, pisala najboljše spise….