Najdi forum

30 letna zveza vzajemnega spoštovanja, medsebojne podpore, ljubezni, skupnih projektov, vzgoje otrok, ki so odrasli in odšli na svoje. Sedaj pa se je moja partnerica zaljubila v 13 let mlajšega. Ker je videla, da je življenje z ljubimcem prenaporno, je po nekaj mesecih zvezo prekinila. Prekinila jo je na višku zaljubljenosti, ker je uvidela, da tako ne gre naprej, ker z njim nikakor ne vidi skupnega življenja, ker je skrivanje in laganje prenaporno. Varanje sem razkril kmalu po njeni prekinitvi. Najine skupne skupne ugotovitve po razkritju: Še vedno je zaljubljena vanj, a se je kljub temu odločila za prekinitev z njim. Upa, da ji bo uspelo. Zaveda se, da bo to težko. Stojim ji ob strani, a vem, da bo potreben čas. Še naprej namerava živeti izključno skupaj z mano, ker me še vedno ljubi, spoštuje, ceni, a obenem ji je žal, ker se z ljubimcem ni do konca izživela. Trenutno trpi še bolj kot jaz. Do varanja je prišlo zaradi moje večkratne čustvene odsotnosti, pomanjkanja dotikov, komunikacijskih šumov, pomanjkanja seksa, premalo skupnih aktivnosti, monotonosti v zakonu, ker je pač naletela na 10 let mlajšega, z lastno zvezo neobremenjenega lepotca (ki se je po vrhu vsega še hudo zatrapal v njo), zaradi manjšega moralnega mačka zaradi moje 20 let starega skoka čez plot (a ne zaradi revanšizma) ki je takrat zvezo celo okrepil, zaradi tega, ker se je ujela v trenutku svoje slabosti, zaradi tega, ker se to pač dogaja… Saj človek statistikam skoraj ne more verjeti. Po prvem šoku ji odpuščam, ker jo ljubim in si ne predstavljam življenja brez nje. Sprašujem, kako ponovno zgraditi medsebojne zaupanje? Ne želim trpeti zaradi ljubosumja a po drugi strani je ne želim omejevati. Problem vidim v tem, da se bo morala z ljubimcem službeno večkrat videvati. Napravila sva načrt izboljšave kvalitete najine zveze. Ali so možnosti za uspeh? Ali verjamete v prihodnost najine zveze brez varanja?

Tako kot ga je ona morala takrat pred leti, ko si jo prevaral ti!

Kar seješ, to žanješ. Pa toliko o tem, da skok čez plot zvezo okrepi.

nova
Uredništvo priporoča

Ne, ne verjamem…kakor tudi to ne, da je z njim prekinila 🙂

…ves kaj…ko enkrat varas, varas veckrat. Verjemi. Sploh ce vidis, da ima partner “posluh” za to!!
Saj ji bos drugic, tretjic,…tudi oprostil in ona to dobro ve!

Nastopiti bi moral drugace.

..ko pride do tega, je tezko naprej.

Vso sreco vama zelim.

Čaka te verjetno pekel naslednjih 15 let.. Tako kot je njo takrat.. Nezvestoba lahko verjetno okrepi zvezo samo pri ljudeh ki dodobra pogledajo vase in sebe spremenijo.. Drugega nikoli.
Za kaj takega pa je potrebna obojestranska ljubezen.. Varanje je smrt vsake zveze.. Dobesedno..
Ali vama lahko uspe?
Z lažmi, neiskrenostjo, prikrivanjem nikoli.. Z veliko dela na sebi in predvsem vama mogoče..
Ni tablete ki jo poješ da ti vrne čustva, zaupanje.. ODLOČITEV JE POMEMBNA.

Predvidevam, da sta približno mojih let (cca 50), zato vama iz svoje izkušnje lahko nekaj povem.
Ženske po 40. in več letu drugače zaživimo. Zagotovo k temu prispevajo tudi hormoni, ker smo že vstopile v obdobje klimakterija, ki se običajno po 50. letu zaključi z menopavzo. A to ne vpliva le na seks, pač pa tudi na način razmišljanja in samouresničevanja v življenju. Mnoge se predajo športu z vsem žarom, veliko jih uresničuje tisto, kar v času materinstva niso utegnile (študij, podjetništvo, potovanja), vse to pa kaže, da je v teh letih v ekspanziji ženska spolna energija, ki jo zmotno povezujemo izključno s spolnostjo. To je življenjska energija, ki poganja, daje pogum, samozavest, ne izključujem pa tudi spolne identitete ženske. Tedaj se ženske zavedamo svoje ženskosti, sama sem se v tem obdobju srečala z Žensko, ki je doslej nisem poznala in želela sem jo spoznati, skozi vse to, kar sem naštela, pa tudi odkriti novo žensko v spolnosti. To zavedanje Ženske me je napeljalo, da sem po temeljiti analizi življenja in partnerstva, ki je zelo lepo, stopila na pot prešuštva. Prav nobenega razloga nisem našla pri možu, razen tega, da mi v tistem trenutku, ni mogel in znal dati tistega, kar sem potrebovala.
Poudarila sem del tvojega teksta, ki navaja razloge, zakaj te je žena prevarala. Morda si ob analizi vajinega odnosa sam prišel do teh ugotovitev, ali pa ti jih je navedla žena, nisem pa prepričana, da so to temelj vajine prevare. Prej bi rekla, da je razlog v njej sami.
Tudi mene je mož prevaral v mladih letih, a sva ponovno zgradila odnos na trdnih temeljih, ki pa ne zagotavljajo večne zvestobe. Življenje prinaša veliko preizkušenj vseh vrst, med njimi postavlja na preizkus tudi zvestobo.
Jaz sem novo žensko spoznala, jo do kraja izživela, bila zaljubljena in ljubila, a ves čas sem vedala, da želim živeti z možem, ker ga ljubim z vsem njegovimi “napakami”, ker sva uspešno in lepo preživela zajeten del zgodovine in ker jo bova še, skupaj z otroki in vnuki.

Čestitam ti za moč in razumevanje, s katerim si se soočil z bolečino ob prevari. vem, da kljub tvoji izkušnji boli. A vedi, da bolečina s časom in z modrostjo, ki jo z ženo že premoreta, izzveni. Prepričana sem, da bosta zmogla ponovno zaživeti v zaupanju, glede na to, da se je žena, kljub intenzivnim čustvom vrnila k tebi. Zagotovo se zaveda, da zaljubljenost mine, ljubezen pa živi. Ljubezen ne ugasne zato, ker se je pojavil tretji. Ljubezen je takšna kot je bila in bo še naprej, vendar le v ljubečem odnosu med partnerjema.

Zdaj pa še odgovor na neko drugo temo: ja, je mogoče ljubiti dve osebi!

…odvisno, kaj zate ljubiti pomeni. Če ne prav veliko, se seveda da tudi dva, ki ne vesta drug za drugega, a ne.

Tessa.. Glede na starost in modrost ki jo premoreš.. Ljubiti dva? Prosim te lepo… To je le egoizem tistega ki ne ve kaj sploh hoče v življenju.. Jaz ljubim dva in pika.. Daj no.. To ni nobena ljubezen.. Preračunljivost prej. Egoizem, pa veliko skrivanja, neresnic in zavajanja… Kje tukaj najdeš ljubezen?

Tessa, hvala za spodbudne besede. Imaš podobno izkušnjo. S to razliko, da si se ti do konca izživela, varanje moje partnerke pa je bilo ugotovljeno relativno kmalu, na višku njune zaljubljenosti. Zaradi svojih izkušenj za sedaj edina na forumu gledaš na stvar bolj življensko in spodbudno. Čeprav sta realnost oz. statistika na tvoji strani. Slabosti, ki si jih v mojem tekstu poudarila, sem se ves čas zavedal, podcenil pa sem žensko obdobje zrelih cvetočih let. Tu si najbolj zadela. Trenutno na temelju iskanja vzrokov za krizo v zvezi (varanje vidim le kot posledico) gradiva prihodnost. Zavedam se, da je trenutni problem zaljubljenosti in neizživetosti moje partnerke. O vsem se veliko in odkrito pogovarjava. Imava isti cilj. Postarati se želiva skupaj. Občasno se sam celo nagibam k temu, da bi se moja partnerka do konca izživela. Sedaj uradno že bivši ljubimec je inteligentna oseba, ki tudi sebe dolgoročno nikakor ne vidi le kot ljubimec moje partnerke, ampak le kot njen življenjski sopotnik. A to samo v primeru, če nama ne uspe. In nama bo uspelo. Sva prepričana. Oba. Ne samo zaradi naju dveh, najine skupne, večinoma lepe zgodovine, tudi zaradi tega, ker ne želiva vzorcev nezvestobe prenašati na otroke, vnuke… Ljubezen, tudi še vedno strast in privlačnost med nama ni problem. Tako še moj prispevek na novejšo temo na tem forumu „Ljubiti več oseb hkrati“: Da, možno je ljubiti več oseb hkrati. Le da v primeru ljubimca gre vse v smeri zaljubljenost, v primeru življenskega partnerja pa v smeri prijateljstva, spoštovanja, tovarištva, skupnih interesov…

@prevaran,
odlično ugotavljaš, da je med partnerjem in ljubimcem razpotje in vajina partnerska smer je zagotovo prava.
Razmišljaš, da bi partnerki “dovolil”, da bi se do konca izživela. Nikar. Njena odločitev je bila, da prekine razmerje v čustveno težko obvladljivem trenutku zaljubljenosti, nikar ji ne otežuj življenja. Do kraja bo izživela to skozi proces “žalovanja”. Odločitev predvidevam je sprejela s polno odgovornostjo, z zavednjem, da bo potreben čas, da bo odžalovala svojo zaljubljenost in če ji stojiš ob strani, si kaj boljšega ne more želeti. Tudi sama bi naredila enako kot tvoja žena, če bi se moje razmerje razkrilo, ne glede na bolečino izgube zaljubljenosti in neizživetosti.
Ostani tak kot si bil doslej do žene, z morebiti malo več pozornosti, nikakor pa ne poskušaj doseči pri njej tistega, kar je morda ljubimec. Tiste ekstatičnosti po 30 letih skupnega življenja nikakor ni več moč doseči. Žena mora sama priti do spoznanja, da je vrednota pripadnosti, mirne in ustaljene ljubezni, spoštovanja in prijateljstva močnejša od prasketajoče zaljubljenosti. Najpomembnejše v teh letih je, da imata vsak svoje interese (identiteto), skupna veselja in obveznosti in vizijo prihodnosti.
Meni se smejijo, ko kolege vprašam, ali imajo vizijo življenja za 10-20-30 let v prihodnost. Midva jo imava, je lepa, zato se prihodnosti veseliva.

Vso srečo vama želim!

Ja,ja, ziher bo najbolje, da se tvoja do konca izživi. Do konca. Potem ti bo jasno, koliko nahmal jih ima lahko rada, al enga, al dva, al celo nobenga.

Še enkrat odgovarjam Tessi. Tale forum spremlja sedaj tudi moja partnerka in tvoj odgovor je komentirala takole: „Ona (Tessa) se je izživela, in to večkrat. Mislim, da gre za osebo zrelih let. Seveda ji zdaj še kako prija domač varen objem in pristan. Sama sebe demantira, ko piše najprej, da je našla novo Žensko v sebi v času cvetočih, zrelih let, da je prišlo do spremembe v njej sami…zakaj se pa ona ni mogla takrat brzdat in kar naenkrat nehat, verjetno se je moralo to obdobje na nek način končat. Verjetno bo tudi meni čez par let žal, da sem te prizadela (že zdaj mi je zelo), tako kot je zdaj njej. Zdaj je lahko pametna, ko je že vse za njo in jo nihče zasačil.“ Sicer pa lepo napredujeva. Se slišimo.

starost ne prinese avtomatično modrosti. tesso jemat resno? ah!

Ja lahko, le preklapljaš, on/off.
Enega podnevi, drugega ponoči.
Enega čez teden, drugega za vikend in praznike.
Dva sočasno je pa nemogoče ljubiti.

Gospod prevaran. Mene pa nekaj zanima?
Ne vem zakaj potrebujete odgovore od nekih oseb, ki jih niti ne poznate, ker se boste na koncu morali odločiti sami kaj boste naredili. Vi ste se že odločili, da boste vztrajali in poskusili rešiti zadevo, si odpustiti itd…

Meni osebno je tole vse skupaj smešno. Zame zveza temelji na zaupanju in če me nekdo prevara je isto kot da mi zabije nož v hrbet. Sam mu ne bi mogel več zaupati in to niti ni človek s katerim bi še želel preživljati skupni čas…
Tudi sam imam partnerja že desetletje in so mi tudi všečne, simpatične, privlačne, sexi,.. ženske, ki jih srečujem (ni jih malo zaradi narave mojega dela) pa vendar mi na pamet ne pade, da bi prevaral svojo partnerko, zato da bi se dal dol z nekom ker mi je oh in sploh.

Seveda smo pa ljudje različni in prav je tako. Kakorkoli se boste odločili bo to najbolj primerna odločitev, kajti na koncu smo si za vse krivi sami kajne???

Lahko je ljubiti več oseb hkrati, ker ljudje smo ljubeča bitja, bitja ljubezni.
Ljubezni je več vrst in ljubezni so različno intenzivne, različno zahtevne in različno močne…

Vprašam pa se, je mogoče dvema ali več osebam ljubezen tudi izkazovati? Ker…ljubim jaz lahko več oseb, vsako na svoj način, vsako drugače in zaradi drugih stvari in lastnosti…ampak lahko na primer dvema moškima (v mojem primeru) izkazujem enako mero ljubezni oz. jo lahko obema vračam v isti meri, kot jo ona dva dajeta meni?

Po moje, bo vedno vsaj eden prikrajšan…razen, če ne gre za ljubezenski trikotnik, kot gre to pri ljubezni med staršem in več otroci (pa še tam pride iz strani otrok kdaj do ljubosumja, mar ne – čeprav je vsakemu staršu povsem jasno, da ljubi svoje otroke vse enako in bi za njih dal tudi življenje)

Torej – zadeve morajo biti sorazmerne in obojestranske! Tudi ljubezen, da je lahko popolna in da nas osrečuje.

Prevara je nekaj najhujšega, ki se lahko zgodi v vezi-ali pa tudi ne, so še hujše stvari…smrt..bolezen…itd.Vendar pa je za prevaranega bolečina zelo velika. Moj mož me je prevaral in spoznanje je zelo bolelo. Ni pa želel k ljubici niti ga ona ni več želela. Ker sem ga imela rada sva ostala skupaj vendar mu nisem nikoli oprostila-ker ne verjamem, da je prevaro mogoče oprostiti, lahko se samo navadimo ali prilagodimo na novo situacijo. Po več letih pa ugotovim, da me redno vara., čeprav ne prizna. Naj se sedaj ločim in mu dam prostor za ljubice…ja pa kaj še. Najraje bi mu razbila betico ker je tako ne uporablja ( varaj in pojdi ali pa ne varaj), ne ..Če bom spoznala prijetnega moškega bom odšla, drugače pa bom ostala doma, naj gre on če želi. Uživala bom v najini hiši, pričakovala vnučke in se sploh ne preveč sekirala. Vara me-pa kaj, je pač takšen. Vam pa povem, da te včasih razmišljanje pripelje do roba, da ne veš, kaj naredit. Zato predlagam vsem-ker varanja ni mogoče oprostiti naj gredo, naženejo partnerja ali pa se sprijaznejo in utihnejo , ne obsojajo…itd, vendar je to zadnje najtežje. Kakorkoli-varanje te preganja do smrti in zaupanje takrat umre-kdor meni drugače-laže! Vedno je treba pomislit tudi, da se staramo in potrebujemo pomoč. Bo prevarani zmogel nesebično pomagati, menjati plenice…ipd…??? To je realnost.

Najtabolj je glavo v pesek porint, dalje pridno kuhat in prat, saj potem itak ne bo problem še plenice menjavat…..pa kaj, pač taki je… in zakaj bi šel drgam, če mu je tako lepo…bo še za mal peska poskrbu, da ti bo še lepš…


Pišem zato, da slišim mnenja ljudi s podobnimi izkušnjami. Moralistov, ki si zatiskajo oči pred realnim svetom v tem trenutku ne potrebujem. V težkih trenutkih pa se je vedno dobro nekomu zaupati in v najinem ljubezenskem trikotniku zaradi najine integritete res ne želiva vpletati najinih prijateljev, in tudi o zadevi ničesar ne vedo. Na forumu je tistih, ki mi dajejo prav pri mojih odločitvah res bolj malo, več jih je v starejših postih. Pišem, da si ne bi kdaj očital, da sem bil samosvoj. Še vedno pa je pri mojem ravnanju glavna moja intuicija. In ta mi govori, da greva naprej. Razmišljam zelo pragmatično. Blizu mi je misel nekega prevaranega iz tega foruma: „Pa še nekaj, tudi če bi se razšla, bi bil prizadet in razsut… zdaj me vsaj ona, ki je nisem nikoli nehal imeti rad pomaga sestavljat..“ Narazen še vedno lahko greva, vredno pa je poskusiti. S partnerko sva sedaj v fazi njenega odljubljanja od ljubimca in hkrati v fazi utrjevanja, restiranja najine zveze. Prvo je boleče – zelo, drugo prijetno, saj naju še veže ljubezen, med nama vzplamtevajo nove iskrice, pestrost in vznemirljivost se vrača v najino zvezo. Ugotavljava in analizirava vzroke in se osredotočava le ne naju. Iz tega, kakšen je bil najin odnos pred tem, kaj ni bilo v redu med vama, vlečeva poteze za naprej, delava na tem, da najina zveza postane bolj kvalitetna. Partnerka se kljub svojim sladko – grenkim problemom trudi v odnosu z mano. Sam sem se zavestno odločil, da problem rešujem z razumevanjem („ideala“ – pa to ni copatarstvo) in ne z ultimatom. Če je kaj v tem trenutku že čisto jasno, je to, da ljubimec v življenju moje partnerke nikoli ne more prevzeti moje vloge, vloge življenskega sopotnika, tistega, ki bo v starosti tudi „menjaval plenice“, kot se je izrazil „lisete1“. In zato verjamem, da med njima prehoda iz zaljubljenosti v ljubezen ne bo… A moderatorka je pa na dopustu?

Seveda je to jasno in v takšni situaciji nekako … samoumevno. Vprašanje pa je ali lahko ti prevzameš njegovo ali bolje: te ona lahko vidi v njegovi in koliko je zate lahko moteče, če ne?

New Report

Close