Njegova “ljubica” – najina otroka
Na kratko: razšla sva se zaradi njegovega varanja, ostal je z ljubico oz. sedaj je to partnerka. Otrok še ni spoznala (7 in 3 leta). Sem mu tudi povedala, da ne želim da ima ona karkoli z njima, ker v celem letu kar sta bila skupaj za mojim hrbtom, ni enkrat pomislila nanju, njuna čustva, bolečino ob izgubi družine…. Menim, da ni v redu človek, je egoistka.
Otrokoma želim enkrat ko bosta večja povedati, kdo je ona in kaj se je zgodilo tudi zaradi nje. Isto obsojam in krivim bivšega, a je kakršen je, njun očka je, kljub vsemu kar nam je hudega storil.
Nje ne želim v bližini otrok.
Vesela bom vaših izkušenj in mnenj.
Hvala.
Nobene pravice nimaš odrejati, s kom se bosta videvala otroka, ko sta v očetovem varstvu. Kaj boš imela od tega, če boš otrokoma čez deset let povedala, kaj je imel s to žensko – sploh če nje sploh ne bo več v igri. Pa tudi če bo – otroka jo bosta redno videvala (upajmo, kajne), mogoče jima bo rodila polbrata ali polsestro. Torej kako se bosta otroka počutila, ko bosta zaradi tvojega črnjenja in pogrevanja deset let starih zgodb razdvojena med pripadnostjo tebi in pripadnostjo očetu pa morebitnim novim sorojencem?
Ona eno leto ni pomislila nate? Sta mogoče sestri, prijateljici ali vsaj znanki? Kaj pa on, za božjo voljo? On bi moral misliti na vas tri, ne ona. On te je varal, ne ona. Na njega bodi jezna, ne pa da ga še opravičuješ, češ, da je njun očka. Ravno zato bi moral še toliko bolj paziti na svoje hlače.
Skuliraj se. Tale bolečina, razočaranje, jeza, zamera, bes, obup, pobitost … vse to bo minilo. Počasi, ampak sigurno bo. Ti zdaj misli nase, na otroka in kako bi čim laže preživeli tale vihar. Ne s pljuvanjem po drugih, ampak z bodrenjem sebe, s skrbjo zase.
Dala podobno zgodbo skozi. In veš kaj, še veliko huje je, če vsake tri mesece spoznajo drugo “teto” in morajo z njo špilati srečno družinico. Ker eni ljudje nimajo niti najmanjšega občutka za zdrave meje pri tem.
no no, čižek, ne tako besno. avtorica kar pravilno razmišlja, samo malo preveč čustveno. tudi če ona ne bo povedala, bodo pa drugi. vem iz lastne izkušnje, ko se je moj ex ponovno poročil in sta hčeri od drugih izvedeli kako je z njegovo izbranko (kdaj prej sta se že spoznala in kaj sta imela). in ne, ni jima bilo niti malo prijetno, ker jima je oče do takrat slikal povsem drugo podobo o sebi iz tistega časa (ko sva se midva razšla).
otroci tako ali tako izvejo.
Čižek: hvala za odgovor. Njunega očka nekako moram opravičevati, kljub temu da sem zelo prizadeta. Za otroka (zdaj) kar v redu poskrbi. Ne, z njo nisva nič. Kljub temu pa razmišljam, da ena v redu oseba,ženska, naj ne bi se vpletala v eno družino, pa če so tam težave ali ne. Na mene vem da ni niti pomislila, zakaj bi le. Nanju pa tudi ne. Nima otrok,nima ničesar. In ja, to, da se bi kdaj hotela družino igrat z njima, me boli. Vsaka odrasla oseba ki vstopa v življenje otroka, tam nekaj pusti. In njena ravnanja in obnašanje so nekaj, kar ne želim da bi moja otroka nezavedno “pobirala” od nje. Upam da sem razumljiva. Do ene mere lahko vplivamo, s kakšnimi ljudmi imajo naši otroci opravka, in jih poskusimo zaščitit.
Vem, da je še vse sveže in boleče, vseeno pa bom za svoja otroka vedno želela družbo poštenih,načelnih ljudi, kar ona ni.
In vem, da ne morem odrejati s kom bosta otroka v stiku ko sta pri očetu.
Samo razmišljam
Tudi ko jima bom povedala kako se je dogajalo, ne bom nikogar črnila, samo dejstva bom povedala.
Hvala tudi katarini in poiu-u.
LP
Njunega očka nekako moram opravičevati, kljub temu da sem zelo prizadeta. Za otroka (zdaj) kar v redu poskrbi. Ne, z njo nisva nič. Kljub temu pa razmišljam, da ena v redu oseba,ženska, naj ne bi se vpletala v eno družino, pa če so tam težave ali ne. Na mene vem da ni niti pomislila, zakaj bi le. Nanju pa tudi ne. Nima otrok,nima ničesar. In ja, to, da se bi kdaj hotela družino igrat z njima, me boli
to zgoraj je tvoj citat. veš, daj počakaj, da se ohladiš, ker iz osebne izkušnje ti lahko povem, da je bila zgodba dragega očka za to nesrečno, očrnjeno, brezbrižno ljubico popolnoma drugačna.
povsem mogoče je, da je šla v stilu: ma kje draga ljubica, midva z ženo sva odtujena že od rojstva prvega otroka, drugega je izsilila, ker glupa kot je, je mislila, da me bo s tem zadržala. nikoli je nisem zares ljubil, veš, ti si v vseh pogledih drugačna…le kje si hodila toliko časa. Želim si samo tebe, nje si nisem nikoli, po rojstvu drugega otroka nisva nikoli več seksala, dejansko živiva kot brat in sestra…še slabše…….. ne pišem brez veze, doživela sem na lastni koži…in zanimivo iz ene ( torej kot bodoča mati otroku tega človeka ) ter iz druge strani, kot ljubica…..če želiš, ti lahko napišem tudi, kako je potekala debata z eno od punc, takrat, ko sem bila sama v tvoji vlogi.
čisto mogoče je tudi, da ji je natvezil, da ga varaš, da…….
tako da, vzemi si čas, poglej vase in v vajin nekdanji odnos in predvsem, ne krivi in ne obsojaj nekoga, ki ga ne poznaš in ki ne veš kakšna je resnica za njega.
ja boli pa, vem boli ma ko hudič boli….pa čas naredi svoje.
pogumno in srečno…..
Veš, to da se je ona zapletla s tvojim možem, še ne pomeni, da je slaba, nepoštena ženska, ki bi bila slab vzgled tvojim otrokom.
Kako pa veš, da je ne briga zate? Lahko da tudi ona ni prespela dolgih noči, ker se je zaljubila v “napačnega” moškega. Lahko da trpi prav kakor ti, se sprašuje o tebi, o otrocih. Pa ne ve, kako se v tej vlogi obnašati, reagirati. In tudi, če bi ona v tem letu želela navezati stike s teboj ali otroci – hočeš rečt, da bi ji ti dala možnost, če bi ona pokazala zanimanje za vas?
To so komplicirane situacije. Mogoče pa si želi stikov z otroci pa jo je strah zavrnitve z njihove strani. Mogoče je pa zelo ljubeča ženska, ki bi lahko dala tvojim otrokom lepe trenutke. A seveda to zate ni pride v poštev. Ker se podzavestno bojiš, da bi na račun nje izgubila naklonjenost otrok.
Čižek ima čisto prav. Nisi poštena, ne do sebe, ne do nje, ne do otrok. Si pa zelo poštena do svojega moža -. do nekoga, ki je v celotni zgodbi bil najmanj pošten in najbolj neodgovoren.
Mogoče ta ženska sploh ni vedela zate in za družino. Pa tudi če je. Se zgodi – spoznala ga je in se zaljubila. V nekoga, ki pripada nekomu drugema, a on se ji je vseeno predal.
Sama veš, da ko so čustva prisotna, se človek spusta v marsikaj, čeprav se zaveda, da ni prav, da to vodi v katastrofo ipd. A v takih trenutkih srce premaga glavo.
Če je tvoj mož resen s to žensko, če jo ljubi in si želi z njo ustvariti svoje življenje, potem boš morala sprejeti dejstvo, da bo postala tudi del tvojih otrok.
Če je zgolj ljubica, s katero se je malo poigral, potem je bolje da je ne vpleta v življenje otrok. Otroci se hitro navežejo na ljudi in zelo boleče bi bilo za njih, če jo spoznajo, jo vzljubijo, nato pa ta oseba izgine iz življenja.
Če je resen z njo – potem menim, da je prav, da jo spoznajo. Tukaj nimaš ti prav nobene vloge, ker se gre za njega, za otroke in za njo. Ko boš prebolela, boš mogoče to razumela in sprejela.
Te pa popolnoma razumem, da te razjeda od razočaranja, jeze, ljubosumja in da si za zdaj ne znaš predstavljati te ženske v življenju tvojih otrok. A trenutno, se mi zdi, da ti bolj nase misliš, kakor na svoje otroke. Tebe boli, tebe je strah, da boš izgubila delček svojih otrok… Skratka, ti, ti, ti….
Te razumem, lahko si predstavljam tvojo stisko, a menim, da ne razmišljaš prav. Pusti času čas.
In nikar se ne boj, da bi ona lahko tebe nadomestila. Ti boš vedno mamica tvojih otrok – zdi se mi da se bojiš, da boš izgubila ta status. Ne boš! Razen, če boš spletkarila ipd – v tem primeru boste vsi izgubili.
Poskušaj iti preko sebe, svojega ega, in delaj tako, da bo dobro za vse, ne zgolj zate. To pa pomeni, da boš morala sprejeti kakšno odločitev ali dejstvo, ki bo tebe zelo bolelo, zelo prizadelo, bo pa prineslo dolgoročno gledano dobrobit tvojim otrokom, možu, njej IN tebi.
Težko je ljubice pavšalno obsojati nemorale in izprijenosti. Oziroma nemogoče, pač pa lahko konkretne očitke namenimo vezanim ljudem, ki se odločijo varati svoje partnerje in zanemarjati svojo družino.
Kaj pa drugi ljudje, ki sicer niso romantično povezani z našimi bivšimi, so pa lahko izredno pokvarjeni? Ne poznamo jih, nikoli v življenju jih nismo videli in ne vemo, ali so primerna družba za naše otroke?
Da o tem, da otroke tudi v vrtcu, v šoli, v raznih društvih, na taborih zaupamo neznancem, o katerih ne vemo popolnoma nič, razen imena in priimka, sploh ne začnem. Nimamo popolne kontrole nad tem, s kom se družijo naši otroci in potem ena ljubica ali ljubček gor ali dol … Poiu je optimist, ha ha – otrok je recimo šel k mami na obisk in je tja prišel njen ljubček, ne da bi ti vedel. Kaj pa bi lahko naredil? Morda niti izvedel ne bi.
Življenje gre naprej, žalostne zgodbe zbledije, pridejo nove, slabe in dobre. Živet je treba za danes in za naprej, ne za nazaj. Otroke pa ni treba vpletat v vse podrobnosti naših ljubezenskih zgodb tako kot tudi oni ne vpletajo nas, hvala bogu. Vsak človek ima svoj košček privatnosti.
Uffie, očitno si ena izmed ljubic, da takole blefiraš…
Naj ti povem, da sem ena izmed žensk, ki so se pred leti odpovedale moškemu, ki je imel družino. Zato, ker nisem sebična in egoistična oseba, bolj kot vse na svetu me je bolela misel, da bi ženi vzela moža, otrokom pa očeta…Pa sem ga imela rada, ampak sem se ozirala tudi na druge. Žalostno, da ljudje dandanes ne poznate pravih vrednot – izginile so.
Kam bo šel ta svet, če bomo vsi razmišljali, da se je pač ena ženska zaljubila v napačnega moškega in ta je zapustil družino zaradi nje ali obratno… ta dva naštancata še enega otroka, čez par let se razideta, ker se je pač eden izmedn njuji spet zaljubil v napačno osebo… ah dajte no. Začnite razmišljati kot ljudje. Otroci so pa ja živa bitja, bitja s čustvi, ne pa igrače.Če se odločiš za otroke, potem vztrajaj. V vsakem razmerju se prej ali slej poliže med, iskrice ogromne ljubezni izginejo, potem pa si spet v kruti realnosti, v bednem vsakdanu z dolgočasnim partnerjem…
Uffie in čižek, postavita se na realna tla in začnita razmišljati….
Otrokom pa tudi ni potrebno sprejeti ljubice, jim je ta naredila dosti gorja.
Aja Čižek; res je, da včasih prepuščamo otroke tujim ljudem. Ponavadi vzorni starši prej preverimo, če so te osebe strokovno zadosti podkovane in izkušene. Ljubice pa stvarno niso, vsaj v tem primeru ne, ko brezvestno in sebično razderjo družino. Prej ali slej izvedo, da ima njihov ljubček otroke in ženo, s katero že doooolgooo ni imel splnih odnosov, ga je prisilila, da ji je naštancal drugega otroka itd….ah dajte no
Ah, daj no!!!!
Sama sem šla kot otrok skozi to, kar ti opisuješ. Tako da ne ti meni o realnosti.
V čem naj nekdo vztraja??? V tem bednem vsakdanjiku, ki ga omenjaš?
Ti kar vztrajaj in se idi bednega življenja do konca svojih dni.
Ljubica, da je storila veliko gorja otrokom??? Ded pa nič kriv, ne?
Tele babje! Free your mind and your ass will follow….
Moja realna tla so, da je tudi moj zakon razpadel zaradi ljubice, če se lahko tako izrazim. Tudi pičice je ne obsojam in je nikoli nisem. Je sicer ne poznam, zato so mi pa drugi povedali, da je okej ženska. Moji otroci imajo po spletu okoliščin še vedno občasne stike z njo in z njenimi otroki, čeprav z mojim bivšim že zdavnaj nista več skupaj. Na kraj pameti mi ne pade, da bi otrokom razlagala, kaj je ta ženska počela z njihovim očetom in kakšne scene sva imela midva zaradi tega. To je bilo, stvar je ad acta, če se mislim z vsako bivšo in bodočo ljubico obremenjevat in zraven morit še otroke, se lahko kar v rjuho zavijem in se počasi odpravim proti pokopališču.
Tole predavanje o vztrajanju v zakonu in resnosti pa prihrani za tiste, ki ga rabijo. Meni so stvari namreč jasne.
Kakorkoli je že… dejstvo je, da če ženska VE, da je moški poročen, zaseden karkoli… se zdi nizkotno, da se gre ljubico… seveda j moški tu najbolj KRIV, ker ga ženska ne more kar posilit:oo pa vendar se mi zdi to, da ženske obsojajo ljubice normalno, ker ona če bi mela čisto vest in potne namene bi se umaknila. Pa ne mi o nečem, da se je zaljubila… ma dost neporočenih in fraj za take stvari…. eno je jahat pa se imet lepo, drugo pa s tem uničit družino 😉
Uffie,
nisem mislila, da ded ni kriv….normalno, da sta kriva oba.
Vztrajati v bednem vsakdanu ?! Daj, daj, daj kok si pametna. Če bi vsi tko razmišljali, kam bi pa prišli. V razmerju lahko harmonija traja vekomaj, če si partnerja znata razmerje ali zakon sama popestriti na drugače način kot z varanjem. Dejstvo pa je, da se med poliže in ko si na realneih tleh, ponavadi tebi podobni ljudje pač iščejo ljubice/ljubčke. Zato, ker se ljudje ne znamo več pogovarjati,skupaj reševati težav, ker strmimo samo v krut materialni svet in podobno.
S svojim izražanjem si pa res pokazala svoj prag inteligence, ki je popolnoma na dnu 🙂
Zaradi takih sebičnežev pa je svet total zabredel…. Sorči, sam je res.
Bjonda, tvoj odgovor se mi zdi realen. Ljubica bi se tudi morala zavedati kaj dela. Vedno moraš slišati dve plati zgodbe in nato presojati. Normalno je, da tisti ki vara, svojo partnerko/ženo očrni kolikor je možno, ljubice/ljubčki pa ponavadi nasedejo.
Čižek, sej imaš prav. Sam otroci pa imajo vseeno pravico izvedeti kako so se stvari odvijale, seveda ko odrastejo. Zakaj bi bila nekoč ti tista, ki boš vsega kriva ?!?! No, vsak pač ima svoje mnenje in za svojimi komentarji vedno stojim. Pa vem, da morda nimam vsega prav….
Sem prebral nekaj tvojih komentarjev in mi je zelo všeč tvoje razmišljanje … razen tega.
1. Vsako dejanje potegne za sabo neke reakcije.
2. Poleg čustev (in čutenja) imamo ljudje tudi sposobnost razmišljanja (videnje, razumevanje).
3. Zaljubljenost ni ljubezen, je le izraz ljubezni, ki pride in mine.
4. Srce ni čustvo. Srce je sedež globlje ljubezni, ki ne dela proti ljubezni (torej proti sami sebi).
5. Čustva pa na žalost lahko prihajajo tudi iz egoističnih namenov. Zato so lahko čustveni vzgibi tudi sebični in povzročajo trpljenje drugim.
Moje mnenje je tako, da tudi, če ljubica ni vedela, da je imel ta moški družino in se je vanj zaljubila bi (če bi bila zares ljubeča ženska, odgovorna in etična) takoj tega moškega pustila ne glede na to kaj čuti do njega takoj ko bi zvedela, da ima družino.
Ljubezen ne deluje zoper ljubezen. Prava ljubezen (ne zaljubljenost) gleda širše in zaobjame vse povezave s širšo celoto. Prava ljubezen postavi svoje sebične motive na stran in jih negira.
V primeru, da ljubica ni vedela, da ima moški družino je absolutno največji krivec ta moški. S tem se strinjam. Ampak žal te informacije ne poznamo ali je ljubica vedela ali ne.
Poleg tega, je avtorica krivila tudi svojega moža. V nasprotju s tabo, ki praviš, da je dobra do svojega moža. Ni dobra. Če bi bila dobra, se ne bi ločila od njega. Tako pa se je in s tem dejanjem nakazala, da ne tolerira varanja in neodgovornosti njenega bivšega moža.
Ali veš, da je izmed podhranjenih na svetu največ žensk in otrok? Če kdo največ trpi na tem svetu so ravno ženske in otroci.
Enako je v tem primeru. Zaradi sebičnih čustev ženske in zaradi sebičnosti in neodgovornosti moškega trpijo ženska in otroci. Zakaj je to tako? Zakaj vsaj ženske, ki veljate za ljubeča in nežna bitja in vam je ljubezen na prvem mestu delate proti sebi in otrokom zaradi sebičnih čustev, ki jih (žal napačno) enačite z ljubeznijo?
Prvo pravilo: ne zaljubljaj se v poročene moške! Ne zaljubljaj se v poročene ženske!
Zakaj ženske dovolite, da vam vašo suverenost odvzamejo nekontrolirana čustva? Zakaj zaradi sebičnih čustev izgubljate sebe? Zakaj dovolite, da ste ljubica družinskim očetom in na ta način podpirate neodgovornost teh moških?
Življenje ni samo čutiti, ampak tudi videti in odločati. Vse to troje. Zakaj postaviti čustva pred modrostjo in pred odločitvijo?
Sama imaš problem z ženskami, ki se do tebe grdo obnašajo zaradi tvojega lepega moškega. Se ti to zdi fer? Vsaka naj si najde svojega in naj se ne vpleta v odnose drugih.
Probaj razumet avtorico. Rodila je otroke, skrbi za njih dan za dnem. Zdaj pa bo prišla ena ljubica, ki naj bi prevzela skrb nad temi otroki. Jaz, ki sem moški se lahko postavim v njeno kožo in mi ta situacija ni nič všeč. Kdo je ta ljubica, kaj so njeni nameni, kakšna je? To je naravna skrb, ki se postavi zaradi ljubezni do svojih otrok. Komu boš zaupala svoje otroke? Eni ženski, ki je vedla, da ima moški družino in je podlegla sebični zaljubljenosti?
Žal o primeru vemo bolj malo, ampak lahko sklepam, da se je moški naveličal družine in egoistično pričakoval, da se bo z njim ukvarjala njegova žena tako kot pred rojstvom otrok. Mnogo moških je tako otročjih in neodgovorno iščejo ljubice in uteho pri drugih ženskah.
Dajte ženske stopit skupaj in ne bit toliko sebične. Dajte ‘vzgojit’ moške, ki so nezreli otročaji. Dajte jim vedet, da je družina pomembna vrednota, ki se je ne sme kar tako dotikati samo zaradi ene sebične zaljubljenosti neke mlade ženske in zaradi egoističnih teženj in neodraslosti moških.
Sicer lahko razumem, da si želela dobro svetovati avtorici, ker si sklepala, da deluje iz sebičnih motivov. Ampak ali ni ravno tako počel njen mož in njegova ljubica?
Ali ni ravno dejanje ljubezni to, da ne dovoliš, da za tvoje otroke skrbi nekdo, za katerega sploh ne veš kdo je in je po vsej verjetnosti sebičen človek, ki mu ni mar za druge le za svojo srečo? Ali ni tudi ločitev lahko dejanje ljubezni, ker na ta način skušaš zaščititi svoje otroke pred sebičnim očetom, ki namesto, da čas zapravi za družino jo zapravi za svoje sebične motive, ki jih imenuje ‘ljubezen’?
Ljubezen je tudi zaščititi in biti aktiven in ne samo prepustiti svoje otroke vsakomur, da jih vzgaja.
Upam, da bo avtorici in ostalim, ki to berejo vzpodbudilo k razmišljanju o tem problemu in da bo pomagalo, da bomo osebnostno postali zrelejši in posledično živeli bolj srečno in v harmoniji drug z drugim.
Če bi jaz bila na tem, pa nisem, zato je malo težko biti pameten, bi poskusila odmisliti pomisleke, ki jih imaš. Otroci so pač tudi očetovi in če bo ustvari z ljubico skupen dom, bosta vsekakor otroka tudi z njo. Tega preprečiti ne moreš. Ne tej, ne katerikoli drugi ženski, ki bi bila z njim. Priporočam, da se sprijazniš s situacijo in počasi greš preko pečata, ki ga je pustil bivši mož, poskusi misliti na otroka in nase. Želiš biti večno in zmeraj v krču, ko boš oddala otroka? Želiš zase, da se grizeš, da je ona nadomestna mama? Poskusi razmišljati, da ona pri njem je nadomestna mama tvojim otrokom in da je njuno počutje odvisno tudi od tega, kakšno vez bo ona z otroci ustvarila. Za vse vas je boljše, če bo kar najboljša in najlepša in da bodo otroci šli tja z veseljem. Pričakovanje, da bi morali otroci biti v solzah in agoniji, ker jih ima ona, je odraz tvoje bolečine in jeze. Preskoči, če se da. Pravzaprav – če se da, poskusi z njo sodelovati. Koneckoncev, tvoja otroka sta odvisna od tudi od nje in morebitna tvoja nestrpnost ali nesramnost se lahko odraža v njihovem medsebojnem odnosu. Verjami, da bi bila tvoja bolečina še mnogo večja ob tem, ko bi znova in znova puščala pri očetu jokajoča otroka, ker nikakor ne bi hotela biti z njo.
@ Moje razmišljanje:
Jaz se zavedam, da sem radikanlna v svojem razmišljanju, se tudi načeloma strinjam s teboj, še bolj se pa strinjam z “upam da bo takole…”.
Nikjer nisem zapisala, da bo ta druge ženska vzgajala te otroke. Niti pod razno.
Sem pa mnenja, da (če je ta ljubica njegova nova sopotnica), da je za otroke najbolje, da imajo z njo zdrav, lep odnos. Torej grejo kdaj na kak skupen izlet, pojejo kakšno nedeljsko kosilo skupaj, pogledajo kak film v kinu ipd. Avtorica pravi, da tega ne bo sprejela, ne bo dovolila. To se meni zdi zelo nedoraslo in neodgovorno, TO je čustveno ion sebično reagirati na situacijo. Če bo mama to preprečevala, bodo razdvojeni in nesrečni. Vsi. Predvsem pa otroci.
Sama sem imela veliko prijateljev, čigar starši so se ločevali, ko so bili najstniki in so jih mame razklale s takim razmišljanjem, kakršnega ima avtorica. Danes so ti otroci odrasli ljudje, ki pa ne znajo ljubiti, ne verjamejo v ljubezen, ne verjamejo v odnose. Furajo depresijo in se grejo najbolj uboge na svetu.
Poznam pa nekaj primerov, kjer sta starša znala tako situacijo shendlati. Ne bom pozabila, kako srečna je bila punca na maturantskem plesu, ko so poleg nje pri mizi sedeli mama z novim partnerjem in oče z novo partnerico – brez problema, normalni odnosi, vsi okej. Ta punca je bila najbolj srečen otrok. Bolj srečen, kot marsikateri sošolec s KAO obema staršema, ki nista spregovorila besede med seboj, ker se že leta ne prenašata, ampak pač ostajata skupaj. Zaradi navade, navezanosti ali pa zgolj finančnih razlogov.
Veš, meni se nobena ženska, ki ima možnost izbire NE smili. Govorim o ženskah razvitega sveta. Vsaka ima možnost oditi iz zakona, če je ta ne osrečuje. Vsaka!!!!
Avotirca nam ni nič povedala o svojem zakonu. Za prevaro je sicer kriv on, a prevaral tudi verjetno ni kar tako. Razen, če je mačo man – to je pa avtorice vedela že odprej, menda ve s kom se je poročila.
Želim povedati, da nekdo ki je player in vara, je tak po naravi – takega prepoznaš kaj hitro in se pač z njim ne spetljaš.
Nekdo, ki pa je kao načelen, pošten itd itd pa gre vseeno prevarat – pa menim, da mora tudi v zakonu nekaj škripati, da se odloči za tako nemoralno potezo.
Iz psihološkega vidika je pa znano, da so prevarane ženske nekaj podobnega, kakor trpičene ženske. Živijo po tem vzorcu, so žrtve…Ne rečem, da so same krive pa vendar – taki odnosi so vzajemni.
Večina prevaranih žensk ni bilo prevaranih zgolj enkrat, temveč večkrat. Zakaj? O tem ne bom pisala, ker terja globljo analizo.
Meni osebno se podhranjene ženske, kot jih imenuješ, ne smilijo. Ker so pohradnjene po lastni izbiri. Kot sem že rekla, govorim o ženskah, ki živijo v svobodnem svetu, v razvitem svetu, v katerem ima vsak posamenzik možnost se izborito za svoj, človeka dostojen lajf. Za to je seveda potrebna modrost, pa psihična in čustvena moč, ki je veliko žensk ne premore. Zato ostajajo v zlatih kletkah in se vsem okoli sebe smilijo. In vsi z njimi sočustvujejo.
Jaz ne. Pa naj se še ne vem kako kruto sliši. Sem dala skozi te stvari, kot otrok in vem, kako se da, če se hoče. 😉
Nekdo, ki ima dve roki, dve nogi, je zdrav, ima glavo in pamet – pa vseeno ostaja v nekih odvisniških odnosih, se meni ne smili, ker ima VSE možnosti izstopiti iz tega odnosa.
Pa to seveda sedaj več ni tema avtorice, a se navezuje na njo, ker so si vse te stvari sorodne in se povezujejo med seboj.
Nimam več časa za daljše in globlje pisarjenje.
Pa ne mislit, da sem ena brezčutna bejba – sem zgolj realna. In menim, da ni nič narobe, če se človeku kdaj pove tako kot je. Na oster način. Če bi se malo večkrat “zbrcalo” take ženske, bi mogoče kdaj manj čustveno reagirale.
Moja situacija z ženskami je drugačne narave a na nek način podobne. Večina žensk je takšnih, kakršne opisuješ – jaz nisem. Zato jim nisem všeč. Tega se zavedam. Z menoj se ne da pogovarjati o neskončnih babjih čvekih ala onem laku za nohte pa o tistem tipsonu iz fitnesa ipd. površinske debate. Zato se pač ne najdemo
Pa nič zato. sem pa vseeno malo potožila o tem v svoji temi. 😉
Vem kako se počuti avtorica, ne moti je toliko varanje kot prikrivanje in neiskrenost in da v določenem času ne ugotoviš, da ima tip družino je malo smešno oz. če je obema prikrival, se zna zgoditi, da se bo njej tudi to zgodilo.
Tudi jaz sem spraševala okoli in res ne moreš nič (pa je bila ženska obsojena na spolni delikt), sem pa bivšemu povedala, da mu gre glava (tudi dobesedno če bo potrebno), če se otroku kaj zgodi na stiku, ne glede na to kdo mu to povzroči.
Ne vem kdo je že napisal, da zakaj bi opravičevala bivšega….saj ga ne. Zelo sem jezna nanj in razočarana, da je izbral njo pred nami. Vsekakor pa se zavedam, da je najin odnos eno in popolnoma ločeno od tega, kako je on z otrokoma. Čeprav zelo težko, nekako sprejemam, da je varal mene in meni lagal. Po drugi strani pa sta bila v to vpletena otroka. Kolikokrat ga ni bilo z nami, ker je preferiral njeno družbo… Zavedam se, da so moje misli še precej zmedene, ne vem točno kaj in kako. Želim pa otrokoma olajšati vse skupaj.
Glede ljubice oz. sedaj partnerke. Ves čas je vedela da ima on družino. Zamislila sem se pa nad tem, ko ste nekateri pisali, kdo ve kaj je njej nakladal. Čisto možno je namreč, da je res tožil kako slabo nama gre in da je itak vsega konec. Kakorkoli, poštena in načelna ženska bi morala stopiti nazaj. Magari dati ultimat: končaj tam, potem midva začneva. Nekaj v tem smislu. Obsojam jo, zelo zelo, prav tako njega. Zaljubiti se v napačnega, vezanega moškega in ga pustiti svojo pot, je težko. Lahko bi pa vsaj malo pomislila na nas, na otroka.
Ne vem. Mislim, da ni dober človek. Ne želim je blizu svojih otrok. Ne želim, da je v njunem življenju.
Če ne bo šlo drugače, bo seveda moralo biti tako. Preprečiti ne bom mogla.
Poigravam se z mislijo, da bi jo poklicala, spoznala. Ji povedala da mislim vse slabo o njej…mogoče celo ugotovim da ni tako slaba…kaj pa vem.
Tako sem žalostna zaradi vsega. To se ja dogaja drugim, okoli mene. Včasih sanjam o starih časih, ko sem še imela družino,partnerja, smo srečni skupaj. In se zbudim srečna in pogledam da sem v drugi hiši, drugi postelji…in še vso začudeno me trešči močno po glavi in še močneje po srcu, vse skupaj, vse kot da še enkrat doživljam ves ta pekel. Mnogo dni prejočem, ko ni otrok. Zvečer do izčrpanosti buljim v TV, da samo padem v posteljo in v trenutku zaspim, da se ne izgubljam spet sama v svojih misli in razglabljam.
Stara sem 31 let. Z njim sem preživela pol svojega življenja, mu brezpogojno zaupala. Strah me je, da bom ostala sama. Pri 16-ih sem bila na zadnjem zmenku….z njim. Kako se to počne? Kako spoznaš koga? Površinske vezi ,kakršnekoli, me ne zanimajo. Je sploh kje kdo vreden zaupanja? Ga bom našla?
Skrenila sem s teme, vem. Bom mogoče odprla novo.
Joj, ženske, kako vas je vzgojila mama? Kako lahko pomagate razdirati družine? In moški? Brez besed. Kako…..15 let zamenjate za NJO…..
Pardon, saj ne mečem vseh v isti koš. Kapo dol pred vsemi vami, ki še veste kaj je prav in kaj ne.
LP