mobing – s strani sodelavcev
Ali se šteje kot mobing tudi šikaniranje s strani sodelavcev, ali pa je to samo s strani delodajalcev?
Primer, sodelavci enega člana kolektiva izločijo in se nobeden z njim ne pogovarja, ga “podjebavajo”, mu mečejo polena pod noge, mu ne sporočajo informacij, ki so mu potrebne za delo, itd.
Kaj v takem primeru? Edina rešitev – zamenjati službo?
Jaz bi sodelavce soočila, oz. bi se soočila z vsakim posameznim, pa naj meni osebno pove, kaj mu ni všeč.
Menjava službe? Seveda, če najdeš boljšo takoj, sicer se zmeni s sodelavci, četudi dobiš novo službo, boš od tam odšla z dobrim občutkom, da si imela odnose urejene, ali še boljše,
da se nnisi pustila podjebavati!
Kljub temu, da sem na dopustu in sem se zavezal, da mona ne bom uporabljal(pisal), mimo te teme pa ne morem da se ne bi oglasil, ker ne morem biti ravnodušen, zato podajam, del zakonodaje.
V kolikor je možno podaj prijavo nadrejenemu, oziroma na upravo podjetja. Nadrejenemu omeni, da boš sprožil postopek in ga posredoval na pristojne službe. Nadrejeni bo korektno obveščen o tvoji nameri.
V kolikor ne bo uspeha in se ne bojiš izgube službe, me poišči na monu in bom z vsemi sredstvi sprožil uradni postopek.
Zahteva se aktivno preprečevanje mobbinga
V zvezi z mobbingom zakon delodajalcu nalaga pozitivno dolžnost ukrepanja – zagotoviti mora tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev (iz definicije je jasno razvidno, da za opredelitev mobbinga ni pomembno, na kateri hierarhični stopnji se dogaja). V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če želi delodajalec ostati na varni strani zakona, torej ne zadostuje, da se postavi na stališče, da pri sebi ne dovoljuje mobbinga, pač pa mora sprejeti ustrezen notranji akt (Pravilnik o preprečevanju in obravnavanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu) ter ga nato tudi izvajati v praksi oziroma nadzorovati njegovo izvajanje (npr. tudi z izobraževanjem zaposlenih, z delavnicami ipd.)
Mah, če boš pa začel opletat z nekimi zakoni in kazat zobe si ga pa sploh naj…
Potem te še šefi ne bodo marali sodelavci pa sploh.
Žal je tako v službah da se je treba kar prilagoditi sodelavcem. Pri nas izbočimo takega, ki je len, ki kvari delovno vzdušje ali pa je preveč zaščiten s strani nadrejenih. Če je delo pošteno razdeljeno in vsak opravlja tisto za kar je podpisal pogodbo in ne poriva dela drugim zna bit vse ok. Včasih pride tudi kak še zelen, brez izkušenj ki bi se rad učil od drugih. Tudi to je danes pač tako, da vsak ščiti svojo rit in svoje znanje, kajti le to je glavno orožje da so nenadomestljivi in jih ne morejo odpustit.
Kakšen delavec si pa ti?
Torej ti prideš na delo in ne spregovoriš ves dan niti besede s sodelavci?[/quote]
Ja, službeno milijon besed. A ti hodiš v službo, da čvekaš? No, tega pa res ne delam.[/quote]
Ne, ne hodim v službo, da čvekam. Ampak če se vsi ostali med sabo pogovarjajo in samo enega izločijo, se ti ne zdi normalno, da le-ta ne bo preveč zadovoljen in srečen? Je pač tako. In tukaj niti službeno ne spregovorijo, kaj šele o drugih stvareh.
Samo še to: ko tebe kdo kaj vpraša, kakšen sodelavec, o čemerkoli, mu zabrusiš, da ti ne hodiš v službo, da čvekaš? Dvomim.
In ko te v službi ignorirajo, ker narediš več od njih? Ker ti ni težko poprijeti za nobeno delo? Ker vidiš kakšne lenobe so, da še stola za seboj v jedilnici ne pospravijo, ko ne pomijejo kozarca za seboj (ni nikogar, ki bi sicer bil za to zadolžen), ko vidiš in slišiš kako so prav vsi (v mojem primeru) zahrbtni drug do drugega, v obraz pa se sladko smejijo??? Ko drug drugemo za hrbtom seveda, očitajo kako on/ona nič ne dela, samo meglo meša itd…Žal obstajajo tudi taki delovni odnosi in ko prideš po tooooliko in tooooliko letih ( iz čisto drugačnih in normalnih odnosov) v novo službo med take ljudi, slej kot prej dehidriraš!?
YO ti si pa itak nadnaravni primerek natančnosti, popolnosti, skratka ah in oh od taboljšega:((
Vedi pa, da na tak način deluješ zelo nečloveško, hladno in plastično:(( Bi bilo zanimivo slišati mnenje tvojih sodelavcev; morda bi ti pa pol le dalo malo mislit…
Dragi soforumaši, pa ni bil noben od vas v vrtcu? Ali ste tudi takrat hodili k učiteljici in ji tožili, da vas je Janezek udaril? Pa je bilo potem kaj bolje – ali ste bili kot mevža le še bolj izločeni?
Jaz sem v službi vedno bila nek “outsider”, nimam prijateljev, le sodelavce. In z največjimi nesposobneži sem najbolj prijazna in sladka in držim jezik za zobmi. Ker je tako z njimi najmanj dela in se jih tako lažje kroti.
Moj nasvet: pritožba pri nadrejenemu je zadnja opcija. Ko boš to naredila, hkrati išči drugo službo, ker bo šele potem postalo res neznosno. Pa kakorkoli se bo ta zadeva razpletla, po uvedbi formalnih postopkov, se tam ne boš nikoli počutila v redu.
Če te sodelavci šikanirajo iz drugih razlogov (in ne tega, da tebe OSEBNO ne marajo), se jim poskušaj približati. Jih prijazno pozdravi, tudi če ne odzdravljajo. Jim ponudi pomoč, ko so zagužvani, jih podkupi z jutranjimi rogljički. Ugotovi, kje je ta “tolpa” najbolj ranljiva in tam začni kopati luknjo – pridobivati sodelavce na svojo stran. Muhe se lovijo z medom, ne s palico.
In še nekaj – ker si ženska (a si slučajno tudi blond?), je tvoj največji adut, da se lahko narediš neumna. Meni je bilo to dolgo pod častjo in sem se sekirala za milijon neumnosti. Zdaj se naredim neumno, se nasmehnem, pri sebi si mislim – joj, kakšen idiot je pa tale – in se vse reši. Sekirajo se drugi, jaz se pa zabavam…
…. in potem se jezite na Tovšakovo, Kordeže, JJ, Jankoviće in pingvine, ki podmazujejo kolikor so živi???!!!
Kot pravi YO dol ji visi, kaj pa, če TI zanimaš sodelavca/e ekscesivno, do točke obsedenosti, da izgubijo mejo ti brskajo po predalih, torbici, računalniku, ti zmaknejo poslovni USB ključ, ker jih tako zanima, kaj le ima gor????
Ko ti spreminjajo opis tvojih delovnih nalog na podlagi osebne sfrustriranost in maščevanja, obrnejo vsak kos tvoje obleke, kje si ga kupil in koliko plačal, sledijo obsedeno, kaj točno rečeš, visijo na vsaki tvoji besedi, iščejo skrivnostne pomene, skratka si njihova boksarska vreča za njihove multiple paranoične strahove in scenarije;
Vsiljivo te želijo obremenjevati s svojimi »neprecenljivimi “duhovnimi” modrostmi svojega polomljenega privat življenja in te “okužiti” s svojimi mafijskimi prijemi v poslovnem življenju«, te vabijo na skupne »počitnice«, ker sami nimajo življenja ali se bojijo s kom svojih let navezati stik, pa bi rajši kakšno mlajšo pohopsal pa manipuliral, oprezajo s kom si šel na malico, s kom spregovoriš kakšno besedo na hodniku, vedno se tam nekje usput namala radovedna sodelavka, vohlja h komu zaviješ v pisarno, te pač zasleduje in potem pridno odnaša nadrejeni (prijateljici), seveda faše napredovanje, ko satan hitro, pa kakšen denarni bonus.
V tem primeru, če ne veljajo pravila za vse, če nadrejena sodelavkam, ki ji nosijo solato in méd spregleda marsikaj, ko ji pa jaz odnesem rogljiček me obtožijo prilizovanja in podkupovanja, se lahko požvižgaš na opevane zakone, norme, nepisane norme, odpade kurtoazija, vdor v svoj prostor vohljavi paranoični “sodelavki” in »nepotešeni nadrejeni« vrnem z največjim veseljem vulgarno z isto mero, ker mi je znan njun način razmišljanja, nagnjenost h perverzijam in njihove hmm hmmm privat frustracije ter kako nizkotno in podlo mečejo polena pod noge drugim, ja tak pristop je naravnost več kot primeren za njiju.
daj povej mi, kdo bi ga pa odpustil, če pa je šefu itak vseeno, kaj se dogaja?
mobing je pač stvarnost in v službi moraš delovat v timu, kar pomeni, da mora tudi v timu obstajat relativno dobro vzdušje. kakršno koli šikaniranje posamičnih sodelavcev lahko ima posledice.
in samo zato, ker ti misliš, da si tank in da te nihče ne more buzerirat, to še ne pomeni, da to tudi res je takol.