Oh, saj vem, da mi ne morete pomagaati, malo pa le pomaga, če malo pojamram in razmišljanja delim z vami…včasih se nam življenje rado malo postavi na glavo…in včasih si nekaj želimo in se nam želje pričenjajo uresničevati…ampak ne ob pravem času 🙂

No, takole je: zaposlena že vrsto let v nekem podjetju, zaradi počasnega padanja storitev, slabših delovnih pogojev in predvsem odnosov v službi iščem nekaj drugega. Pa sem našla, službo v svojem profilu, pa vendar nekaj popolnoma drugega. Zanimivo, odgovorno, polno izzivov…ja, bi menjala. Po drugi strani pa se s partnerjem odločava za tretjega otročka (nisva več med najmlajšimi) in prav dolgo ne bi več odlašala…In zdaj sem tu, kjer ni muh. 🙂 V tej službi bi me vzeli, tam nekje z oktobrom, novembrom (tudi sama imam 3-mesečni odpovedni rok)…Super fajn 🙂 samo sem pa fer in poštena…ne morem pa potem takoj zanosit…nimam obraza..ker je delo precej specifično, morala bi narediti še en izpit, bi/bo uvajanje trajalo nekaj časa…torej bodo vame vložili precej časa, energije, v končni fazi tudi denarja, jaz jim pa pol pobegnem na porodnišku. Evo, ne morem! Ne zdi se mi fer. Ampak služba je pa tako fajn…pa otročka bi tudi imela…oh…saj vem…cincat med družino in službo…nikoli! Vedno se odločam za družino….samo tu sem pa tako nesrečna, v nedeljo včasih prav jokam, ker vem, kam grem naslednji dan…ta služba me psihično ubija, potrebujem menjavo…ampak…kaj pa, če bo kasneje prepozno za otročka?

Oh, drage moje, saj vem, da mi ne morete reči, kaj naj storim…to moram predelati sama s seboj in partnerjem…

Bodite dobro 🙂 MM

Zase vem, kakšna bi bila odločitev: boljša služba (dva otroka sta mi vrh glave dovolj). Odločiti pa se boš morala sama, kot si že povedala.

Pred leti sem bila v podobni situaciji. Nekako se mi je zdelo, da se bo vse lepo poklapalo, najprej menjava službe, potem štalca, otroček… no, ni vedno tako, kot planiramo. Zamenjala sem službo, kjer je bilo potem čisto drugače, kot je sprva kazalo in hkrati nenačrtovano zanosila. Je bil hud šok, tako zame, kot za šefa, vendar sem odkrito povedala kako je in me je razumel, čeprav sem bila 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da sem brez službe. Danes ima res dobro službo in otroka, me je pa izučilo, da nekaterih stvari enostavno ni mogoče planirati, recimo rojstva otroka.
Da poenostavim: zamenjaj službo, počakaj, da začetna evforija mine, potem, ko se boš umirila in spoznala sceno boš lažje zanosila ali vsaj razmišlala o tem, ali si otroka še vedno želiš. Tako bi storila jaz. Imaš pa še vedno možnost, da takoj zanosiš (no, ja, poskušaš…) in šele po končani porodniški iščeš novo službo.
Mogoče novi delodajalec ni to, za kar se izdaja. Mogoče ti ne uspe zanostiti. Mogoče boš z novo službo tako zadovoljna, da se boš namesto v materinstvo usmerila v kariero, kdo ve, kaj ti je namenilo življenje.

Sprejla bi službo, nato zanosila, na prodniški si lahko manj, lahko ostane doma mož, lahko si porodniško delita.
Rešitev je res veliko, tako da je škoda gledati črno belo ali služba ali družina.

Zato pa pri nas nobeni babi ne verjamemo in smo jih prenehali zaposlovat.
Japajade…mož bo doma?
Dej no, baba bo potem še leta delala po 4h, če slučajno ne bo na bolniški, pa novi porodniški. En sam strošek in stran metanje denarja, pa večja obremenitev za vse zaposlene, ker se jim potem obesijo na pukel, saj morajo delati namesto take, pa še za njeno plačo morajo poskrbet! Pri nas v glavnem takih ne prenašamo, nihče v firmi ne, tudi zaposleni imajo poln kufer izkoriščevalk.
S takšnim nefer odnosom škodujete vsem ženskam.

Idealne rešitve ni.
Ampak v tvojem primeru bi se odločila za oboje – novo službo IN otroka. Vseeno bolje kot stara služba IN otrok.

Vedno več je takih žensk, ki prekinejo porodniško in grejo delat. Tako da, razmisli v tej smeri; če ti služba toliko pomeni, prosi npr. mamo za pomoč. Poznam tudi primer, ko je otroka dala v varstvo varuški po 4, 5 mesecih. Kako je pa s tem v tujini, je pa sploh druga zgodba. Ženska rodi in gre skoraj takoj nazaj v službo.

kdo pa ti garantira, da boš takoj zanosila? Kaj če bo trajalo več kot eno leto?

z vsem razumevanjem, ampak ne vem zakaj jočeš???? – poglej z druge strani mogoče imaš preveč…kaj porečeš na nas, ki štepamo službe za določen čas, si ne moremo niti ustvariti lastnega doma v neki vsaj zasilni stalnici kaj šele družino…službo pa iščemo in je ni in ni…pa tudi nismo več mladi… jaz po tvoje lahko kar obupam, da bom sploh imela kdaj družino…ali kaj naj jaz če že ti jočeš v tvojem primeru…

saj družino že imaš, če ti je služba toliko, da veš da boš lahko dostojno poskrbela za že obstoječo družino in še mogoče novega člana – najprej zamenjaj in potem si nekaj časa tam pa potem vseeno zanosiš – boš imela neko varno službo in družino razširjeno…če pa ne zamenjaš lahko sicer zanosiš, ampak glede na to da omenjaš slabše razmere v podjetju potem ostaneš brez zaposlitve in ogroziš s tem že obstoječo družino in še novega člana…

če bi bila pa malo egistična pa ti rečem- če se odločiš za novega člana in ne službe, bom vesela če poveš kje je tisto delo jaz z veseljem sprejmem čeprav bom družinica šele potem čez dve leti, ampak vsaj bo – vsaj en otroček, ki si ga tako želim že dolgo časa.

Služba, potem pa naprej. Kaj kopmliciraš. Za vzpodbudo pa še malo muzke:

http://www.youtube.com/watch?v=MgNkJfTfHa4

MalaMetulja, prav zares ti ne znam svetovati.
Zamisli si sebe čez 10 in 30 let.
Zamisli si in predstavljaj, kaj bi si želela, kakšno življenje bi rada pogledala čez 30 let za nazaj?
Katero odločitev bi manj obžalovala?
Te pa zelo rada preberem, sploh ker imaš menda nekoga sladkega.
Vse dobro MalaM.

Navijam za otročka in službo.:))))

z vsem razumevanjem, ampak ne vem zakaj jočeš???? – poglej z druge strani mogoče imaš preveč…kaj porečeš na nas, ki štepamo službe za določen čas, si ne moremo niti ustvariti lastnega doma v neki vsaj zasilni stalnici kaj šele družino…službo pa iščemo in je ni in ni…pa tudi nismo več mladi… jaz po tvoje lahko kar obupam, da bom sploh imela kdaj družino…ali kaj naj jaz če že ti jočeš v tvojem primeru…

saj družino že imaš, če ti je služba toliko, da veš da boš lahko dostojno poskrbela za že obstoječo družino in še mogoče novega člana – najprej zamenjaj in potem si nekaj časa tam pa potem vseeno zanosiš – boš imela neko varno službo in družino razširjeno…če pa ne zamenjaš lahko sicer zanosiš, ampak glede na to da omenjaš slabše razmere v podjetju potem ostaneš brez zaposlitve in ogroziš s tem že obstoječo družino in še novega člana…

če bi bila pa malo egistična pa ti rečem- če se odločiš za novega člana in ne službe, bom vesela če poveš kje je tisto delo jaz z veseljem sprejmem čeprav bom družinica šele potem čez dve leti, ampak vsaj bo – vsaj en otroček, ki si ga tako želim že dolgo časa.[/quote]

Vem…se strinjam s teboj…ravno to sem včeraj zvečer razmišljala…kako pravzaprav imam vse, pa še vedno stremim po nečem boljšem. Prav rekla sem si: ” Madonca, si smotka…eni sploh služb nimajo ali pa ne vejo, če jo bodo še imeli, ti sepa nekaj zmrduješ” 🙂 Ampak saj veš kakšni smo ljudje…vedno se tebi osebno zdi pač tvoj problem največji…zame je to trenutno dilema…in kr jaz živim svoje življenje, probleme rešujem, kakor jih trenutno najbolje znam.
Razumem pa tvoj odziv…imaš prav.
Vse dobro ti želim 🙂

MM

Služba, potem pa naprej. Kaj kopmliciraš. Za vzpodbudo pa še malo muzke:

http://www.youtube.com/watch?v=MgNkJfTfHa4%5B/quote%5D

hahahaha..ta je pa dobra 🙂 Ja kje si pa tega modela našla :)))))

:)))

Mala Metulja – se strinjam z mnenjem avtorice “sanjam poletje”!

Veš, to je pa napačno razmišljanje. Tudi sama delam tako, in vem, da je narobe. Vem, da je nekaterim še slabše, ampak to ne pomeni, da si drugi ne smemo želeti še boljšega. Dobro je, da se tega zavedamo, ampak tolažba, da nam je že zdaj bolje kot drugim, ni nič kaj drugega kot le ovira na poti do boljšega. Ali zaradi tega, ker drugi ne morejo, zmorejo, ne znajo, ne smemo niti mi? Ne, bodimo veseli s tem, kar imamo, če se pa ponudi kaj boljšega, pa ne smemo zavrniti zaradi tega, ker smo se sprijaznili s situacijo, ker bi lahko bilo še slabše.

Sami smo odgovorni za svoje odločitve in posledice, ki iz njih izvirajo.

Ne vem, kaj to pomeni, da sta že kar nekaj stara in da bo treba čim prej zanositi. Recimo jaz jih imam že preko 30, pa nisem iskala nove službe ravno zaradi tega, ker bom mogoče jutri zanosila. Pa nisem in ne nameravam. Potem sem mislila, da me mogoče ravno zaradi starosti ne bodo zaposlili, pa itak je tukaj OK (včasih super, sedaj pač ne več tako), ampak to ni nič kaj drugega kot le izgovori in izogibanje odločitvam ter temu, da vzamem svoje življenje v svoje roke.

Ja, odločiti se boš seveda morala sama. Vendar če si v trenutni službi nezadovoljna in če imaš namen iskati novo in če je to res to, kar si želiš, potem pač pojdi. Edino ne prenagli se, če se odločiš za menjavo – dokler nimaš podpisane pogodbe, ne dajaj odpovedi tukaj.