Razumte že enkrat; če je moški normalen in če ljubi svojo žensko, mu je ženska na prvem mestu, ne mati .
Ni prvega in drugega mesta!! Ali ti ni jasno, da se ljubezni ne rangirajo ampak multiplicirajo.
Več ljudi, kot imaš rad, bolj si bogat . Nihče od ljubljenih ne zaseda 1, 2.3…mesta. Najbližji so vedno v prvi vrsti.
To bi bilo isto, kot če bi otroke postavljal na lestvico ljubezni. Ne gre !!!
Normalen moški ljubi otroke, ženo starše…enako vendar vsakega drugače. Če mu poskušaš en del odtujiti, ga pohabiš.
In zmanjka mu tudi zate.
Isto velja za ženske. Za vse ljudi.
Če je moški normalen ima rad svojo mamo in svojo ženo in ne dela cele traume iz nove in bivše družine, sploh pa ne razdore med njima! To delajo samo nenormalne ženščine, ki ne znajo živeti niti same s sabo, potem so jim pa za vse krive tašče in možje!
Za nič na svetu ne bi bila z moškim, ki bi s poroko z mano skenslal svojo lastno mater! Kakšen človek to sploh je????
v normalnih odnosih se vse da in še kako razume…samo vedno ima vsak odnos dva konca – akterja…tako, da če znajo matere sprejeti, da je njihov sin odrasel in si je ustvaril svojo (primarno) družino (kar verjetno vse normalne matere si želijo – tudi vzgajajo svoje otroke verjetno z namenom,d a bodo enkrat samostojni in odgovorni ljudje v svojem življenju in ne ves čas odvisni od mamice) potem spoštujejo to družino in tudi snaho – in je ne vidijo kot konkurenco, ki je s svojo vezo s sinom izničila sinovo ljubezen…te mamice če vedo tudi, da je partneričina ljubezen povsem druge vrste ljubezen in ni nikakršnega stranu, dqa bi zato njen sin imel sedaj svojo mamico manj rad…tako, da tekmovanje nikakor ni potrebno v nikakršnem izkazovanju naklobnjenosti….verjetno te mamice potem razumejo, da je sedaj sinu na prvem mestu njegova primarna družina (žena in otroci) tam je sedaj njegov dom in to je normalno…samo to ne pomeni, da zanj starša niti mamica ne obstaja več – spoštovanje in starševska ljubezen je trajna – seveda če izhaja iz normalne vzgoje, ki ni namenjena temu, da otrok – sin ostane vse življenje priklenjen na mamico…
sem preletela tisto temo o torti – in sem prebrala toliko enih žolčnih izlivov na snahe, kako,d a lahko takoj postanejo bivše, pa da si mama pa da je itak mama za vedno…iz tega že veje ena nezdrava navezanost na sinove in tekmovanje s snahami in sinovo primarno družino…
da bi jaz bila npr. sin in da se moja mama gre take igrice in tako z užitkom piše kako, da mi bo uničila družino in da bo žena postala kmalu bivša – takšni mami povem v obraz, da nima niti malo spoštovanja do mojih čustev in želja v življenju, niti do ljudi, ki so meni pomembni in dragi – zame je to mama samo v biološkem smislu in brez kakršnekoli ljubezni, ker niti slučajno ne izkazuje spoštovanja do svojega otroka in njegovega življenja…
no da pa to ni samo ena stran – je pa tukaj še snaha – kjer res ene so že apriori našpičene in brez vsega spoštovanja do tašč in jih kar po defoltu že ignorirajo in prav tako že začnejo odnos s tekmovanjem in nekim dokazovanjem…in jim gre na živce že to, da se sin z mamo pogovarja…
torej za vse obstajajo neke zdrave meje na obeh straneh – in če je spoštovanje hkrati iz obeh strani potem je tudi razumevanje in lahko ljubezen v vseh odnosih samo še raste in postaja bolj trdna…
v normalnih odnosih se vse da in še kako razume…samo vedno ima vsak odnos dva konca – akterja…tako, da če znajo matere sprejeti, da je njihov sin odrasel in si je ustvaril svojo (primarno) družino (kar verjetno vse normalne matere si želijo – tudi vzgajajo svoje otroke verjetno z namenom,d a bodo enkrat samostojni in odgovorni ljudje v svojem življenju in ne ves čas odvisni od mamice) potem spoštujejo to družino in tudi snaho – in je ne vidijo kot konkurenco, ki je s svojo vezo s sinom izničila sinovo ljubezen…te mamice če vedo tudi, da je partneričina ljubezen povsem druge vrste ljubezen in ni nikakršnega stranu, dqa bi zato njen sin imel sedaj svojo mamico manj rad…tako, da tekmovanje nikakor ni potrebno v nikakršnem izkazovanju naklobnjenosti….verjetno te mamice potem razumejo, da je sedaj sinu na prvem mestu njegova primarna družina (žena in otroci) tam je sedaj njegov dom in to je normalno…samo to ne pomeni, da zanj starša niti mamica ne obstaja več – spoštovanje in starševska ljubezen je trajna – seveda če izhaja iz normalne vzgoje, ki ni namenjena temu, da otrok – sin ostane vse življenje priklenjen na mamico…
sem preletela tisto temo o torti – in sem prebrala toliko enih žolčnih izlivov na snahe, kako,d a lahko takoj postanejo bivše, pa da si mama pa da je itak mama za vedno…iz tega že veje ena nezdrava navezanost na sinove in tekmovanje s snahami in sinovo primarno družino…
da bi jaz bila npr. sin in da se moja mama gre take igrice in tako z užitkom piše kako, da mi bo uničila družino in da bo žena postala kmalu bivša – takšni mami povem v obraz, da nima niti malo spoštovanja do mojih čustev in želja v življenju, niti do ljudi, ki so meni pomembni in dragi – zame je to mama samo v biološkem smislu in brez kakršnekoli ljubezni, ker niti slučajno ne izkazuje spoštovanja do svojega otroka in njegovega življenja…
no da pa to ni samo ena stran – je pa tukaj še snaha – kjer res ene so že apriori našpičene in brez vsega spoštovanja do tašč in jih kar po defoltu že ignorirajo in prav tako že začnejo odnos s tekmovanjem in nekim dokazovanjem…in jim gre na živce že to, da se sin z mamo pogovarja…
torej za vse obstajajo neke zdrave meje na obeh straneh – in če je spoštovanje hkrati iz obeh strani potem je tudi razumevanje in lahko ljubezen v vseh odnosih samo še raste in postaja bolj trdna…[/quote]
Točno tako!
Kakšni izrazi, vidi se da si žleht ko hudič. Tvoj sin je verjetno zelo osamljen, upam da ima za danes skuhane filane paprike, če ne bo kar umrl.
Zete pa boli kurac za vas zato so tiho.[/quote]
Ha ha, kako v temo brcaš. Nisem tašča, nimam sina, sploh še ne morem biti tašča niti po letih :))
In ne, nisem niti žleht, še manj pa hudič. Sem pa pravična in poštena in ne prenesem več vas ja, butastih snah, ki ne znate delati drugega kot zdrahe. Ko se enkrat poročite, mislite, da ste boga za jajca potegnile, vaš mož bi moral v hipu pozabiti na svoje starše, sestre, brate…. ti zanj naenkrat ne obstajajo več, zdaj ste samo še vi in vi…. trape neumne.
Kot je bilo že zgoraj napisano, njegovi starši, brati, sestre… bodo vedno, razumeš, vedno njegova družina, kako dolgo boš ti, se pa ne ve 🙂
Zdaj se pa požri…. ja, vem, da te resnica boli. Tako pač je…
dajte udrihat čez svoje tašče. Bomo potem videli, kako se bodo počutile snahe.”Mojo mami žališ? Ločila se bom!” Bo še več ločitev.
Marsikatera mama želi svojim otrokom vse najboljše v življenju (ne samo sinovom), saj ne bomo živele večno, želimo si pa, da se s svojo družinico razumejo in srečne bomo, če bodo srečni tudi oni.