Starejša hči ima sina, najinega vnuka , dveletnika. Poleg nje , ki je stara 30 let imava doma še pubertetnika , problematičnega mulca, letos z dvema popravcema. Bila sem zelo mlada , ko sem rodila hčer. Potem sem ob delu še doštudirala, zgradili smo hišo in , ko smo se vselili smo dobili še sina. Oba s soprogom sva še v službah, oba v zelo stresnih in odgovornih službah.
Našega vnučka bodo letos starši od mojega zeta vzeli na morje na svoj vikend za dva tedna. Naj povem, da sta oba starša zeta že v penziji , a sta še mlada in zdravje jima dobro služi.
Prejšnji teden je hči prišla na dan z idejo, da nama ponujajo vikend za dva tedna v avgustu, ko imava letni dopust, da bi bilo krasno, ko bi imela tam seveda še vnuka( tako bi bil v enem kosu mesec dni na morju). Bila sem presenečena, saj sva z možem že planirala dopust in komaj čakava, da si odpočijeva od naporne službe. Zato sem kar direktno povedala, da bi vzela vnučka na morje za največ teden dni.
Najprej je zakuhala mulo hči, ki ne razume, da si od vsega ne želiva najbolj druženja z vnukom. Sedaj je name pritisnil še mož, češ, bomo že kako.
Jaz pa sem le na smrt utrujena in si na dopustu želim le samote , spočiti se in nafilati baterije, kajti v službi še komaj zmorem vse obveznosti, potem je tu še delo doma in na vrtu.
Vnuka sem zelo vesela za kak vikend ali po en dan, več trenutno ne zmorem. Me pa seveda daje slaba vest. Upravičeno ?

Nikakor ni treba imeti slabe vesti. Sicer pa, zakaj ti hči ponuja vikend? Verjetno samo z razlogom, da se za dva tedna reši vnuka in ima malo miru pred njim ter ga naprti na grbo vama dvema. Zakaj pa ne gre sama na morje za dva tedna in vzame otroka s seboj? očitno ji je to prenaporno, pa je lažje otroka podturit drugemu.

Oh joj. Sama imam petletnico, imamo prikolico, pa mi na misel ne pride da bi starša, ki jima zdravje tudi dobro služi, silila na dopust z otrokom. Ni variante. Nikoli ne obremenjujem, samo ko sami želijo. Vem, da čuvanje in skrb za otroka ni mačji kašelj. Za vaju, ki sta še v službah in rabita dopust, pa sploh ne. To jasno in glasno povej hčeri. Ki je tu edina, ki očitno še ni odrasla niti dorala vlogi matere.

Jaz bi se na tvojem mestu zahvalila zetovim staršem za ponudbo, povedala, da bosta z veseljem preživela teden dni na njihovem vikendu z vnukom, za teden dni imata pa že svoje načrte in sicer ____________________ (vstavi po svoji izbiri). Diplomatsko in vljudno, ampak odločno.

V kolikor vama je sploh kaj do tega, seveda. Vso pravico imata z možem it na kakršen koli dopust hočeta, sploh glede na to, da sta ga že prej planirala.

Razloga za slabo vest pa ni.

Slabo vest imaš lahko samo v toliko, ker hčeri ne daš jasno vedeti, da je odrasla oseba. Ti si imela, vzgojila in vodila na dopust svoje otroke, ona pa naj svoje. Za otroka se je verjetno odločila na svojo željo, ne na tvojo. Torej naj gresta onadva z možem za 14 dni na ta vikend, vzameta otroka s sabo, pa bo cel mesec na morju. Problem rešen.

Sama sem mama 2-letnika in ga ne bi NIKOLI pustila samega brez mene za 1 mesec!!!

Hvala vam, malo sem potolažena. Kompromis bo najboljša varianta, en teden bo z nama, za en teden bova ubežala svetu….Hvala Vam !

Nič ne imej slabe vesti…zaslužiš si dopust da si odpočiješ…hči pa naj kar viha nos če hoče. Tudi sama imam dvoletnico in je ne bom poslala s starši na dopst. Zdi se mi da tudi onadva rabita mal odklopa…Otroka je treba met ko znaš zanj prevzet odgovornost ne da ga poleti za mesec dni podturiš starim staršem!

Na tvojem mestu, bi malega brez slabe vesti, ampak z občutkom, da sem naredila nekaj dobrega, vzela s seboj kvečjemu za 3 dni.
Imam nekaj čez 30 let, 3 otroke, najmlajši ima 2 leti,….nikoli ne bi od babice, ki normalno hodi v službo pričakovala, da teden ali še več dopusta pazi na moje otroke!

Jaz pa drugače berem tvoj post. Tvoja slaba vest tiči globlje od dopusta z vnukom, v tem namreč, da si, kot praviš, imela zelo zgodaj hči, da si jo zanemarila zaradi hiše, študija, službe, da jo tudi zdaj zapostavljaš, ker imata težave s pubertetnikom…. Mogoče misliš, da bi si jo morala oprati s tem, da zdaj vsaj malo poskrbiš za njenega otroka? Ali pa ti je to celo bilo očitano?
Žal, kar si zamudila, sedaj ne boš mogla nadoknaditi, svetujem ti pa vsekakor odkrit pogovor s tvojo hčerko, mogoče tudi opravičilo ne bi bilo slabo, če ga čutiš v srcu.
Zaradi sinovih popravnih izpitov se pa ne odrekaj morju.

naj gre tvoj mož s tamalim sam za en teden na morje pa naj skrbi za njega če tako navija. ti takrat počivaj doma in na izletkih v okolico. čez en teden tamal domov, ti pa na morje k možu.
zaradi slabe vesti pa ne planiarat nekih skupnih počitnic, ker bosta izgorela. ničč ni narobe če poskrbiš zase

Ne glede na vsa pisanja zgoraj, sem osebno resnično vesela, ko starša vzameta naša otroka na morje. Lani svojega “dopusta” v bistvu sploh nista imela, ker žal z možem nisva mogla na morje in sta se sama vsakič ponudila, da vnučko vzameta s seboj. Letos gre na vikend poleg hčerke prvič sam brez mene ali moža tudi najin še ne enoletni sinko (trenutno sem še na porodniški). Nimam zadržkov ali slabe vesti, ampak sem še kako vesela, da si vsaj za dva dni “odpočijem” od moje 24-urne službe kot mama. Verjamem, da se bodo imeli luštno in da nihče ne bo trpel. Upam le, da bom tudi mojim otrokom lahko nudila enake “usluge” in upam še bolj, da mi bodo nekoč tudi moji otroci zaupali svoje otroke, ne glede na starost, za kak vikend, teden ali celo dva.

je velika razlika med tem, če stara starša sama ponudita, da vzameta vnuka s seboj ali pa če jima starši uturijo. Ne mešaj jabolk in hrušk.

Veš kaj ti mamica dveh ti nisi normalna! Si skrajno sebičen stvor, ki svoje otroke podtakne ostarelim in utrujenim staršem, ki nimajo korajže povedat da so zmatrani.Sama si mlada pa ne zmoreš svojih pamžev , dedek in babica pa jih zlahka strežeta. Super!

Sploh se ne gre da bi bil otrok na morju, ampak za varstvo, ker sta ga izpisala iz vrtca in sta brez vprašanja računala na vaju, ker imata pač v avgustu kolektivca.

Ni ti treba imeti slabe vesti, je pa prav, da ji iskreno poveš, da po naporni službi nujno potrebuješ oddih brez obveznosti.

Veš kaj! Tudi ti pri tvojih že starih letih nisi še odrasla, da moraš na MONu spraševat za nasvete in se potem zahvaljevati. Sama veš, kaj zmoreš, kaj želiš in kaj potrebuješ in od tega ne odstopaj. Mladi pa naj se organizirajo kot vedo in znajo, saj so starši, kot si bila ti. Naj imajo nosove do tal, al pa do koder hočejo. Povej jim, da delaš in da enkrat na leto rabiš odklop in ne še dodatnega dela. Seveda mula bi pa imela 1 mesec fraj in počivala brez otroka. Ona zna, ti pa ne! Skrbi zase, nihče drug ne bo.

Uff, za cel mesec ne videti 2letnika???? Si ne predstavljam, res ne! Lepo si to ttvoja hči predstavlja, obesiš svoje otroke svojim staršem, pa juhuhu! Jaz sem srečna, če mi jih 2 dva kdo počuva, tako majhnih pa nisem nikomur podtikala. Meni se zdi to opokano in nesramno, lahko se vprašaš, od kje ji take ideje.

Težko me bo kdo prepričal, da je normalno za 1 mesec poslat svojega otroka, starega 2 leti, stran od sebe, pa naj bodo to magari stari starši (ki jih je, upam, vajen). To ni normalno niti če gre za 4- ali 5-letnika. Pa kaj tak človek sploh misli? Kako more mislit, da rabi odmor (zgoraj celo ena, ki je na porodniški!!! rabi odmor in mora poslat otroka stran od sebe?), nima pa slabe vesti otroka uturit staršem, ki imajo omejeno število dni dopusta in odgovorno službo, pa kar nekaj (deset) let več kot oni? Saj bi razumela, če bi vprašala za dan ali dva … ampak to da vprašaš za (dvakrat) dva tedna je zame nič drugega kot nesramnost brez primere.

Nisem brala odgovorov ampak meni se zdi to zelo grde. Od tvoje hčerke. Ona je mati in naj za svojega otroka kar lepo poskrbi. Kot si ona želi dopusta, si ga tudi ti. S to razliko, da si ti svoje že dala skozi, zdaj je ona na vrsti.
Kar lepo ji povej, da rabiš čas tudi zase in pika. Brez slabe vesti!

Kako lahko je človeka javno “linčati” na podlagi enega posta. Skoraj bi dobila slabo vest zaradi dobrih odnosov znotraj družine. Še dobro, da moja starša tega ne bereta. Ne vem, ali bi se smejala, ali jokala, če bi ju kdo označil kot ostarela in nezmožna in ne vem še kaj, vsekakor bi nasmejala temu, da sta moja otroka “podtaknjena”. Res ste smešne ene. Ali morda le zavistne. Tudi mene sta dedek in babica vzela s seboj na morje, že kot malega otroka. Tudi za več tednov. Samo ne vem, zakaj nimam travm zaradi tega. A očitno mi je to res škodilo, ker sem posledično tako hudobna in tudi svoje otroke drugam podtikam. Morda ne bi smela imeti otrok, ker nisem sposobna na njih paziti. A ker se imamo v družini pač vsi radi in smo srečni četudi ne živimo po pravilih mon-a, bom raje ignorirala nestrpne komentarje. Se pa včasih vprašam, kam gre naša družba… Žalostno, res.

Stara sem 44, imam hčero 20 in nečakinjo, staro 3 leta.
Ravno včeraj sem jo imela od 13.00 ure pa do 20.00. Lahko brez sramu rečem, da sem bila kar utrujena. Res je, da sem vajena drugačnega tempa življenja, da imam tudi zelo zahtevno službo.
Lahko kar napišem, da je dva tedna niti pod razno ta trenutek ne bi mogla imeti, pa je super deklica, ni zahtevna, ne komplicira pri ničemer… ne pri hrani, ne pri prilagajanju… To za mene ne bib il dopust, ampak varovanje otroka.

Lahko še povem, da sem svojo hčero imela skoz sama (in mož seveda), tam nekje pri 4-ih letih je pričela hoditi okrog k prijateljem, ki so imeli isto stare otroke, da je prespala kako noč. Ampak to je pomenilo, da so naslednjič ti otroci prespali pri nas.
Pri starih starših zelo redko – vsega skupaj mogoče 3-4x (vsa leta).
Še pomislila nisem, da bi hodila s kom na morje pri takih letih – s prijatelji je šla na morje, ko je bila stara več kot 10 let.

Mene vedno pri tistih, ki prakticirajo, da jim starši prekomerno čuvajo otroke, hodijo po njih v vrtec, jih vozijo na počitnice… ali boste tako ustrežljivi tudi do svojih otrok? Boste potem njihve otroke vozili v vrtec, namesto na dopust z možem šli še z vnukom?
Meni je to čisto mimo … mislim, da je treba narediti vse ob svojem času, ko imaš otroke, pač poskrbiš za njih (mimogrede: meni je bilo v največji užitek biti s hčero), ko pa je to mimo, pa najdeš druge hobije, se posvečaš partnerju, prijateljem,…

Lp,d.

Ma daj avtorica, jaz pa mislim, da si zgodbo priredila sebi v prid. Enostavno ne poznam mame, ki bi za 1 mesec oddala 2 letnika. Najbrž mali ne gre z drugima starima staršema, ampak je hči prosila tebe, da ji ga najbrž od pon do petka počuvaš. Ti pa seveda v stresni službi in revca si moras odpocit. Kot bi gledala svojo mamo. Ona je pravtako stalno utrujena in vnuka bi imela, ko se njej dvigne-pripelji ga ob pol štirih, ob šestih ga pridi iskat, ker grem potem na masažobali podobno ji ga sploh ne vozim, ker mi greste taki novodobni stari starši na živce. Mislim, a vam pa vaši niso pomagali ali kaj? Ok ne rečem, res ni dolžnost čuvat vnuka, ampak da si pa ob enem odraslem mulcu doma na smrt utrujena…koga farbaš?

Jaz sem najbolj na svetu hvaležna svoji tašči in jo spoštujem, malodane častim. Po sili razmer sem pri sinovih 5 mesecih prekinila porodniško in šla delat. Tašča mi je do vpisa sina v vrtec pazila in zanj skrbela, kot bi bil njen. Nikoli ji ne bom mogla povrniti in enako bom storila za svoje vnuke. Malo manj vzvišenosti in snobizma pa bo!

Zakaj mešaš hruške in jabolka? Tvoja tašča je bila očitno v penziji, da ti je lahko pazila otroka in pazila ti ga je (ker ga je lahko in) ker je služba stvar, ki je (bolj ali manj) obveza, če hoče družina preživet. Dopust je pa prosti čas … in če imaš ti kot starš otroka dopust, ga pač preživi z njim (ne pa ga uturiti drugim), če pa ga nimaš, je pa otrok itak v vrtcu ali ima drugo varstvo, pa naj pač gre tja, kamor hodi zmeraj. Kako moreš od zaposlenih ljudi, ki imajo 50+ ali 60 let pričakovat, da bodo še tistih nekaj dni (tednov) na leto, ki so frej, pazili po CELE TEDNE na tvoje otroke? Saj za dan, dva ali tri večina rada popazi, kar je več je pa izkoriščanje. Ko bo v penziji pa predpostavljam, da ji bosta dva tedna pazit večjega otroka mala malica (če bo seveda vsaj spodobno vzgojen). 2-letnik pa enostavno stran od staršev več tednov, kaj šele cel mesec nima kaj iskat (pustimo primere, ki so izredno redki in tako pač mora biti silom prilike!)

Jaz (45 let) si ne predstavljam, da bi me nekoč hči (ker bom pač delala še 20 let) med mojim težko pričakovanim letnim dopustom zaposlila z varovanjem vnuka.
Jasno ji bom pomagala z varstvom v nujnih situacijah, sicer pa bom potencialne vnuke varovala le ko in če bom to JAZ želela – magari bo to v petek med 16.00 in 19.00.
Take it or leave it.
Ne gre za “snobizem” in “vzvišenost” – svojo ceno mora postaviti vsak sam. In če se prenizko ceni, ga enako samoumevno nizko cenijo drugi.
In ne gre za odrekanje ljubezni – verjamem, da bom morebitne vnuke imela rada tako močno kot imam rada svojo hči.