Ali vam je kdaj partner očital to iz kakšne družine prihajate.
Imela sva enega izmed banalnih konfliktov. Sploh nama zadnje čase ne gre nič več tako,kot bi moralo biti, vedno samo konflikti.
Včeraj pa je za moje pojme odšel predaleč. Očital mi je namreč starše in njihovo vedenje, češ da ni čudno, da sem tako čudna, če so tudi moji starši takšni čudaki. Dobro ve, da me te besede, še kako prizadenejo.
Moji starši so res konfliktne osebe in še kako sem si v otroštvu želela zbežati iz njihove okolice. Zaradi njih in njihovih sporov, nisem imela prijateljev, otroci so me zavračali, ker so jim tako naročili njihovi starši.
Zbirali so celo peticijo, da bi nas pregnali iz kraja. Moji starši so trmasto vztrajali v okolju, kjer nas nihče ni maral, tako da od otroštva nisem imela nič, kot samo psihično in fizično nasilje od ostalih otrok, kot tudi lastnih staršev.
Ne vem, zakaj mi je to včeraj vrgel pod nos, morda me je želel resnično udariti na pravo mesto s pikro pripombo. Zadel je na pravo mesto. Od te izjave dalje ne govoriva, razmišljam o tem, da najin odnos prekinem.
Prihajam iz družine, kjer je bil dom alkohol, varanja, poskusi samomora ter neprestan kreg. Moja starša si nista v času skupnega bivanja ustvarila ničesar, tako da tudi tu nimam (če se lahko grdo izrazim) nobene koristi od njiju. Partner mi NIKOLI ni očital tega in mi naprej metal moje starše.
Upravičeno si užaljena in prizadeta.
🙁 ja…. te so nizke in kar bolijo.
Če sem pošten, ko hočem svojo drago fejst užalit, ji povem ravno to “da je ista kot njena mama”. Vem, da je to hinavsko in vem da jo full prizadanem in vem, da nisem ponosen na to, ampak je*iga… ko je vojna, uporabiš pač vsa orožja.
Zdaj, ali je to vzrok za prekinitev odnosa pa….. ne vem…
Ali pa si karakterno dejansko taka kot starša in ti je s primerjavo skušal to le dopovedati. Kaj je res, pa veš sama.
Srečno.
V prepiru marsikaj izrečemo, vržemo naprej partnerju, beseda da besedo. Predvsem takrat, ko branimo sami sebe.
Staršev si ne izbiramo sami in jih tudi spremeniti ne moremo. Nam pa dajo sigurno neke vzorce, ki jih podzavestno potem delamo naprej v svoji družini. Tako da oba premisilita o svojih “napakah” in od kod izvirajo ter poskusita to spremeniti. Mogoče ti je s tem hotel povedati kaj ga na tebi moti, brez napak ni nihče, pa je potem na koncu tako izpadlo.
Konflikti niso nujno slabi. Slabi so če se iz njih ničesar ne naučimo in ničesar ne spremenimo.
Meni veliko bolj smiselno bi bilo, če bi razmislila koliko je v teh besedah resnice. Glede na to kaj si opisala, zelo verjetno res iz primarne družine nosiš neke slabe vzorce prepiranja in negativizma, ki bi se jih lahko lotila odstranit oz. znebit.
To se da narediti – je pa treba vložiti kar precej dela.
To – da je zadeva lahko resnična ni očitek tebi, saj si kot otrok imela takšen vzor – je pa poziv, da kot odrasla oseba kaj ukreneš.
S tega vidika bi se bilo za pripombo/očitek bolj primerno celo zahvaliti. Razen če je bila mišljena da te čimbolj prizadane.
Meni veliko bolj smiselno bi bilo, če bi razmislila koliko je v teh besedah resnice. Glede na to kaj si opisala, zelo verjetno res iz primarne družine nosiš neke slabe vzorce prepiranja in negativizma, ki bi se jih lahko lotila odstranit oz. znebit.
To se da narediti – je pa treba vložiti kar precej dela.
To – da je zadeva lahko resnična ni očitek tebi, saj si kot otrok imela takšen vzor – je pa poziv, da kot odrasla oseba kaj ukreneš.
S tega vidika bi se bilo za pripombo/očitek bolj primerno celo zahvaliti. Razen če je bila mišljena da te čimbolj prizadane.[/quote]
Se ti ne zdi, Rok, da če bi bila ona res takšna, da bi ji on moral to povedati obzirno, pa ne takrat, ko se prepirata? Tole je bil samo zelo nizek udarec z njegove strani!
Meni veliko bolj smiselno bi bilo, če bi razmislila koliko je v teh besedah resnice. Glede na to kaj si opisala, zelo verjetno res iz primarne družine nosiš neke slabe vzorce prepiranja in negativizma, ki bi se jih lahko lotila odstranit oz. znebit.
To se da narediti – je pa treba vložiti kar precej dela.
To – da je zadeva lahko resnična ni očitek tebi, saj si kot otrok imela takšen vzor – je pa poziv, da kot odrasla oseba kaj ukreneš.
S tega vidika bi se bilo za pripombo/očitek bolj primerno celo zahvaliti. Razen če je bila mišljena da te čimbolj prizadane.[/quote]
Se ti ne zdi, Rok, da če bi bila ona res takšna, da bi ji on moral to povedati obzirno, pa ne takrat, ko se prepirata? Tole je bil samo zelo nizek udarec z njegove strani![/quote]
Ja, se mi zdi.
Mislim pa na to, da nekateri ne upajo, dokler res ne pop… – potem gre pa za takšne nizke udarce, ki v sebi vseeno mogoče skrivajo zrno resnice
Saj so ti že vse drugipovedali, ampak komu pa naj boš podobna, če ne lastnim staršem? Ok, so nemogoči in šla si od njih, zaradi njih trpela celo otroštvo … Soćustvujem, VSI otroci bi morali imeti srečno otroštvo.
A kljub temu si tam pobrala neke vzorce … nekaj imaš v genih …… jebiga, tako pač je. Partner je pač butnil s tem ob napačnem trenutku in kakor je tu gor že nekdo napisal – ko hoče ženo prizadet, reče, da je ista kot mama. In tudi ti najbrž imaš kar nekaj takega “istega” s starši.
Razbit vezo zaradi bedastega prepira ….. kaj pa vem, se mi zdi neumno, če se imata sicer lepo skupaj. Z molkom ne boš ničesar rešila – povej mu, kako in kaj. Da te je s tem prizadel. Naj se zjasni. Je bil samo žleht ali res tako misli? In če res tako misli, v čem je problem? Si mu vseeno všeč? Te ne more, ker vidi v tebi tvoje tastare? Tu je treba razčistit. In če bo enkrat vedel, kako si ranjena, ko buta s takimi, se bo trudil, da bo tega čimmanj. Menda?
Cje zenska, kot da bo pa kdo drug navdusen nad tvojimi starsi! Ce ves, da so debili, ki se ne znajo obnasat, si to priznaj, preboli in je to to. Namesto, da se mulis in trmaris kot 5 let star froc mu povej, da te je s tem prizadel, da se zavedas kaksni so tvoji starsi ampak, da jih ne mores spremeniti in si tudi ti trpela zaradi njih. Povej mu, da se mocno trudis, da nebi bila kot oni ampak ker je to edino kar poznas (kar to JE, ce so te vsi zavracali in se nisi druzila z nikomer “normalnim”. Pac nisi mogla nikjer dobiti drugih vzorcev, pa ce se se tako prepricujes v nasprotno) je vcasih zelo tezko, ker pac vzgledi res vlecejo. Je pa zelo nesramno in podlo od njega, da ti to mece naprej na tak nacin, namesto da bi se vsedla dol in lepo pogovorila. Zdaj, ce te ima rad in je normalen potem se ti bo opravicil in bo razumel, da te je prizadel in ti tudi pojasnil kako je to mislil. Samo potem ne bodi uzaljena, ce ti nasteje kje vse si podobna tastarim in ga to pac moti, pa ni imel jajc, da bi ti povedal prej. Potem pa pac se potrudi, da tega ne bos delala. Da bos pa dala tipu konec SAMO ZARADI TEGA pa sori – nisi normalna. Ce nisi sposobna normalne komunikacije potem pac nisi za normalno zvezo. Nekaj drugega je, ce bi imela ze prej stalne konflikte in bi cutila, da to ni to in hotela prekinit, pa bi prislo tole kot zadnja kaplja in bi naredila konec. Da pa se zaradi ene stvari izrecene v prepiru gres mulit in pizdit, pa lej, ne se cudit ce bos se dooooolgoooo samska. Drugace pa ne, ne jaz ne partner se v prepirih ne zalima in ne vpletava starse. Samo najini so normalni in ni kaj za recit, tako da…mogoce bi bilo drugace, ce bi bili taksni kot tvoji, to pa ne morem vedet.
To sploh ni nujno. Dejstvo je, da so nekateri ljudje karakterno zelo naporni. In včasih sogovorniku ne preostane drugega, kot da reče malo bolj na grobo, pa to še ne pomeni, da želi to osebo prizadeti.
LP
Za vprašat se je raje, zakaj se sploh kregata. Imata otroke? Če ja, potem se vsaj še enkrat pošteno potrudita za vajin odnos!
Sama verjamem, da se da rešit vse spore, samo pogovarjat, pogovarjat, pogovarjat se je treba. Kdaj tudi skregat, a še bolj pomembno – znat pobotat. Mogoče sta zabredla skozi čas v neko brezvezno stanje odnosa, to pride. Si predstavljaš, da živiš 50 let z nekom in bi bilo stanje vedno rožnato? Nemogoče, a ne.
Danes mu napovej pogovor. Vzemita si čas. Začnita počasi. Mirno povej, kako te je to prizadelo. Povej, kaj vse te moti v vajinem odnosu. In vprašaj ga, kaj on misli, si želi. In potem poslušaj. POGOVARJAJTA SE. Pa ne med vrati, na hitro, ampak ob kozarčku, v miru, sede.
Srečno!
osebno sem mnenja da nihče ni hudoben po naturi, ampak ga v to prisili okolica in način življenja. tako da če tudi si živela v konfliktni družini ne pomeni da si konfliktna tudi ti.
je pa bolj pomembno to, zakaj in o čem se kregata z partnerjem. morda je za vsem tem vse kaj druga kot to kar se vidi navzven. kaj je povod za prepir, kdo je povod,…….
Tudi če je res podobna staršem, se tega ne reče v prepiru in na tak način, posebej če ve, kakšne rane je to pustilo na njej. To ni bila normalna družina, kjer ima vsak svoje muhe in ti gre sicer na jetra, če ti tip vrže naprej, da si ista kot mama, ampak totalno nefunkcionalna družina, iz katere se je avtorica s težavo rešila. In v takem položaju ji metat naprej, da je taka kot oni, ki so ji storili toliko hudega, je podlo do amena.
Ne vem, pa kaj naredit. Postavi se zase. Vedno, ko kaj ne bo po njegovem, ti lahko vrže naprej, da si enaka, kot tvoji starši, če se ne boš strinjala z njim. To ne vodi čisto nikamor. Prepovej mu, da ti to še kadar koli omeni, ali pa ga pusti. Pa ponavadi ne govorim na vrat na nos, naj ljudje razdirajo zveze, ampak tukaj pa res ne vidim, kako bosta reševala konflikte, če bo tip vsakič, ko se ne bosta strinjala, vlekel na dan očitno hude travme iz otroštva.
Iz lastnih izkušenj ti povem takole. Najprej se odločita ali želita biti še skupaj, ampak resno, ne zaradi bojazni razhoda in kaj to vse za sabo prinese. Ko bosta to predelala, se usedita in se ornk pogovorita. Povejta si VSE kar vaju moti, spomnita se vajinih lepih časov. Če vama pogovor ne gre dlje od obtoževanja, obiščita kakega terapevta. Če je pravi, vaju bo spet naučil pogovora.
Verjemi, se splača.
Nisem brala vsega, ampak meni je bivsi (na sreco je bil samo fant!!! S katerim sva sicer zivela skupaj, delala na otroku, prihodnosti itd…) Rekel, da sem ista kot starsi, razvajena rit, da imam kupljen fax, da sama razen nakupovanja nisem sposobna nicesar. Pa ni ravno tako- fax sem koncala sama, bila ena najbolj uspesnih studentk, doktorirala sem sama z veliko odrekanja in tudi sluzbo sem dobila brez ene same veze. Starsa sta vse kar imata ustvarila sama, z veliko garanja, mojega oceta do mojega 10.ega leta v mojem zivljenju sploh ni bilo, ker je bil non stop v sluzbi, da danes ima, kar ima. Edina stvar, ki sta mi jo starsa kupila ze med studijam je bilo stanovanje. In za to sem jima hvalezna in vedno jima bom!!! Da mi bo en kreten metal naprej, da moji starsi niso sposobni nicesar, da so leni, da so me slabo vzgojili mi pa NE bo. In da, zaradi tega sem ga zapustila. Danes imam moza, z njim dva super otroka in moje starse spostuje. Niso bili vedno idealni starsi, veliko sta bila zaradi sluzbe odsotna, vedno na sestankih, zaprta v pisarne, ker sta delala. Ampak vse to sta delala zame, brata in sestro!!! Vem, zgodba je drugacna, ampak starsi so starsi, ne mores si jih izbrati, noben ni idealen in ima svoje napake, ampak zalil jih pa ne bo nihce. Vsaj moje ne. Sploh pa oseba, ki mi je blizu in jo imam rada. Ce ne spostuje starsa, ki sta me vzgojila, tudi mene ne!
Midva sva skupaj dobrih 25 let. V prvih letih spoznavanja sva imela kar nekaj prepirov na temo staršev. Moja mama, tvoja mama. No, pa sva se na koncu zmenila, da nihče ne šinfa tašče. Skozi leta je ta omejitev popustila in sedaj je dovoljeno kakšno jamranje čez eno, čez drugo, kot da sta pač obe najini. Kar. Celo pride do situacije, ko zagovarjam taščo pred lastnim sinom, ha ha.
Ja, še to – določene družinske lastnosti človek nosi s seboj. To je boleče. In ja, povsem neprimerno to človeku naprej metat. Jaz bi mu pvoedala, kako me je prizadel.
Meni veliko bolj smiselno bi bilo, če bi razmislila koliko je v teh besedah resnice. Glede na to kaj si opisala, zelo verjetno res iz primarne družine nosiš neke slabe vzorce prepiranja in negativizma, ki bi se jih lahko lotila odstranit oz. znebit.
To se da narediti – je pa treba vložiti kar precej dela.
To – da je zadeva lahko resnična ni očitek tebi, saj si kot otrok imela takšen vzor – je pa poziv, da kot odrasla oseba kaj ukreneš.
S tega vidika bi se bilo za pripombo/očitek bolj primerno celo zahvaliti. Razen če je bila mišljena da te čimbolj prizadane.[/quote]
Je res, da naj dekle razmisli o svojem vedenju, čeprav si je ogledalo težko nastaviti, je pa veliko vprašanje zakaj si je izbral tebe za svojo partnerico. Najbrž ne zato, ker bi bili v njegovi družini odnosi idealni. V bistvu je bilo v njegovi družini veliko težav, verjetno podobnih. Kaj naj ti človek svetuje? Ne delaj prehitrih odločitev, vsekakor pa bi bilo njegovo opravičilo na mestu. Potem pa pogovor in pogled naprej – sta za skupaj ali nista? So pa konflikti običajen del odnosa, treba se je le pravilno kregati. Poskušaj vzeti v roke kakšno knjigo o konfliktih.