Forum.Over.Net

Ženski in Moški čvek

Kaj menijo ženske o moških in kaj moški o ženskah? Kje tičijo razlike in kje podobnosti med spoloma? Ali smo res ženske z Venere in moški z Marsa?

življenjski cilji

Default avatar

enamaloraztresena

moram napisati, ker imam glavo v razsulu...
S fantom sva skupaj 3 leta. On je star 30, jaz 24. Pred pol leta sva šla skupaj živet. On ima redno, dobro službo. Jaz delam pripravništvo, verjetno bi me po koncu pripravništva zaposlili za nedoločen čas. Nič nama ne manjka, imava se super. Vendar jaz imam veliko željo, za delo v tujini. Rada bi preizkusila kaj novega, nekaj, da mi bo velik iziv. Mislim, da je Slovenija premajhna za moje cilje, zato si želim v tujino. Fant me pri tem 100% podpira in je rekel, da gre z mano če najde službo. Do tukaj je vse lepo in prav.... "problem" je, ker si on že kakšno leto neizmerno želi otroka in bi bil najsrečnejši na svetu, če bi bila noseča.

Da ne bo pomote, ni mi dal nikakršnega ultimata ali kaj podobnega, kot sem rekla me podpira. Vendar kljub vsemu mislm, da je malo žalosten zaradi mojih ciljev. Danes pa sem se tudi sama malo zamislila nad sabo. Tukaj mi v bistvu nič ne manjka. Tukaj imava oba dobre službe, moja je sicer zelo naporna, ampak je meni v zadovoljstvo, vendar se mi vseeno zdi da ni dovolj, da mi nekaj manjka in bi nekaj več. Kaj bo ko pridem v tujino, ko bom dobila še boljšo službo, pa se bo spet pojavil tisti filing, da bi nekaj več? Ne vem, ali je to normalno, kar se z mano dogaja? Ali je imel kdo podobno situacijo?

Za otroka pa ne vem... Se mi zdi, da sploh ne znam z otroci oz. nikoli se nisem ukvarjala z njimi, ker se mi ne da. Včasih me prime, da bi mela svojega, ampak potem pomislm, kaj bi vse naredila še do takrat, preden bi ga imela, pa se mi zdi, da z mojim mišljenjem sploh do otroka ne bom nikoli prišla, ker bi toliko stvari prej rada naredila.

Danes sem čisto raztresena, in razmislim o teh mojih kariernih ciljih in otrocih in če je to sploh normalno in če sem sploh srečna. Oz. do česa bi mogla priti, da bi bla pololnoma zadovoljna... Danes sem si vzela dopust, da o vsemu skupaj razmislim.

Se opravičujem, za razsuto pisanje in zahvaljujem za kakšno mnenje.

P.S. Ali ni to redko in nenavadno, da želi fant otroka. Se mi zdi, da so ponavadi punce tiste, ki to želijo in fant ne želi.
Default avatar

Marko

enamaloraztresena je napisal/a:
Danes pa sem se tudi sama malo zamislila nad sabo. Tukaj mi v bistvu nič ne manjka. Tukaj imava oba dobre službe, moja je sicer zelo naporna, ampak je meni v zadovoljstvo, vendar se mi vseeno zdi da ni dovolj, da mi nekaj manjka in bi nekaj več. Kaj bo ko pridem v tujino, ko bom dobila še boljšo službo, pa se bo spet pojavil tisti filing, da bi nekaj več? Ne vem, ali je to normalno, kar se z mano dogaja? Ali je imel kdo podobno situacijo?
Mislim, da ti služba v tujini ne bi prinesla nobenega dolgoročnega zadovoljstva. Zadovoljstvo je treba vedno iskati znotraj nas in ne izven nas. Dobro se mi zdi, da o tem na nek način že razmišljaš in slutiš, da ni služba tisto kar potrebuješ. Ljudje vedno počnemo stvari, ki potrjujejo našo vrednost. Vendar, če to vrednost ves čas potrjujemo z zunanjimi dejavniki, nikol ne pridemo do tistega občutka zadovoljstva oziroma vrednosti, ki prihaja iz nas. To je, da vemo, da smo vredni, kljub temu, da ne počnemo nekaj, kar na videz deluje kot vrednost. Pehanje za denarjem in materialom meni ne pomeni nobene vrednosti. Če imaš tukaj super službo in zaslužek, potem ne vidim materialne potrebe po več. Potreba lahko torej prihaja od drugod, to je iz tvoje notranjosti.
Da si fant želi otroka, se meni ne zdi nenavadno, res pa je, da ni običajno. Ampak to še nič ne pomeni. Morda res vidi v tebi nekoga, ki bi lahko bila ustrzna mati njegovih otrok, ne glede na to, kako se ti vidiš. Mimogrede iz tega, da se ne vidiš kot mati veje precej nezaupanja v samo vase, kar je sicer normalno posebej pri teh letih. Vseeno pa ni za ignorirat slike, zakaj se tako vidiš. Morda je ravno tu prvi znak težav, zakaj iščeš potrditev drugod. Morda potrebuješ le spoznanje, da si lahko dobra mati, ne glede na to, kako se sedaj vidiš in ne glede na službo, ki jo imaš. Malo v razmislek... :)
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

Robi...

enamaloraztresena je napisal/a:
Tukaj mi v bistvu nič ne manjka. Tukaj imava oba dobre službe, moja je sicer zelo naporna, ampak je meni v zadovoljstvo, vendar se mi vseeno zdi da ni dovolj, da mi nekaj manjka in bi nekaj več.
Res si malo raztresena. :)
Če ti tu v bistvu nič ne manjka in nisi zadovoljna, potem tudi v tujini ne boš.
Sklepam, da ne ceniš tega kar imaš in z odhodom v tujino, se tvoja prepričanja ne bodo spremenila.

Če si on želi otroka, ni to nič nenavadno. Verjetno ima namen se ustaliti.
Default avatar

enamaloraztresena

Marko je napisal/a:
enamaloraztresena je napisal/a:
Danes pa sem se tudi sama malo zamislila nad sabo. Tukaj mi v bistvu nič ne manjka. Tukaj imava oba dobre službe, moja je sicer zelo naporna, ampak je meni v zadovoljstvo, vendar se mi vseeno zdi da ni dovolj, da mi nekaj manjka in bi nekaj več. Kaj bo ko pridem v tujino, ko bom dobila še boljšo službo, pa se bo spet pojavil tisti filing, da bi nekaj več? Ne vem, ali je to normalno, kar se z mano dogaja? Ali je imel kdo podobno situacijo?
Mislim, da ti služba v tujini ne bi prinesla nobenega dolgoročnega zadovoljstva. Zadovoljstvo je treba vedno iskati znotraj nas in ne izven nas. Dobro se mi zdi, da o tem na nek način že razmišljaš in slutiš, da ni služba tisto kar potrebuješ. Ljudje vedno počnemo stvari, ki potrjujejo našo vrednost. Vendar, če to vrednost ves čas potrjujemo z zunanjimi dejavniki, nikol ne pridemo do tistega občutka zadovoljstva oziroma vrednosti, ki prihaja iz nas. To je, da vemo, da smo vredni, kljub temu, da ne počnemo nekaj, kar na videz deluje kot vrednost. Pehanje za denarjem in materialom meni ne pomeni nobene vrednosti. Če imaš tukaj super službo in zaslužek, potem ne vidim materialne potrebe po več. Potreba lahko torej prihaja od drugod, to je iz tvoje notranjosti.
Da si fant želi otroka, se meni ne zdi nenavadno, res pa je, da ni običajno. Ampak to še nič ne pomeni. Morda res vidi v tebi nekoga, ki bi lahko bila ustrzna mati njegovih otrok, ne glede na to, kako se ti vidiš. Mimogrede iz tega, da se ne vidiš kot mati veje precej nezaupanja v samo vase, kar je sicer normalno posebej pri teh letih. Vseeno pa ni za ignorirat slike, zakaj se tako vidiš. Morda je ravno tu prvi znak težav, zakaj iščeš potrditev drugod. Morda potrebuješ le spoznanje, da si lahko dobra mati, ne glede na to, kako se sedaj vidiš in ne glede na službo, ki jo imaš. Malo v razmislek... :)
ja...mi je dalo malo razmisliti. Vendar mi gre gre za materialne dobrine in denar, ker mi daš tukaj lahko 10 000 plače na mesec, pa bo mene še vedno gnalo nekaj drugega poskusiti in iti v tujino. Se mi zdi da zmeraj, ko nekaj dosežem, mi po določenem času spet nekaj manjka in mi postane dolgčas in si dam neke nove izive, ki si jih zapičim v glavo, kot sem si naprimer zdaj tujino. Enkrat sem šla na potovanje z ruzakom za 2 meseca, pa mi je blo res tako dobro, ker je blo vsak dan nekaj novega. Ko sem prišla nazaj domov, sem imela občutek da mi nekaj manjka. Se mi zdi, da se mi mora stalno nekaj dogajati, vedno nekaj novega, ker ko padem v rutino me to začne dušit. Ne vem, kako bi sploh zdržala na porodniški recimo... Samo vse življenje pa tudi ne bom mogla tako živeti, da se stalno nekaj dogaja. Ne vem, kakšne vrste težava je to, kar se meni dogaja in iz kje to sploh izhaja.
Default avatar

enamaloraztresena

Mi NE gre za materialne dobrine in denar... se popravljam
Default avatar

matjazko

enamaloraztresena
Enkrat sem šla na potovanje z ruzakom za 2 meseca, pa mi je blo res tako dobro, ker je blo vsak dan nekaj novega. Ko sem prišla nazaj domov, sem imela občutek da mi nekaj manjka.
Potem bežiš sama pred sabo, da ne razmišljaš o čem?
Mojega hudiča sem prodal svoji duši.
Default avatar

Marko

matjazko je napisal/a:
enamaloraztresena
Enkrat sem šla na potovanje z ruzakom za 2 meseca, pa mi je blo res tako dobro, ker je blo vsak dan nekaj novega. Ko sem prišla nazaj domov, sem imela občutek da mi nekaj manjka.
Potem bežiš sama pred sabo, da ne razmišljaš o čem?
Saj to bolj ali pa manj vsi počnemo, na različne načine. Ugotoviti je potrebno samo, pred čem bežimo, ker pred samim sabo ne moremo ubežati, pa če celo življenje bežimo. Nekateri se na polno zaposlijo, drugi cele dneve gledajo tv, tretji pretirano športajo, četrti se zapijejo, drogirajo tako ali drugače. Vsi pa se želimo umirit, tako ali drugače in se ustalit, le da tega ne zmoremo in verjamemo, da to ne zmoremo zaradi značaja, ki ga imamo. Ampak to ni nič drugega kot nov izgovor, da lahko bežimo naprej. :)
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

japkica

Avtorica pri tvojih letih se mi niti ne zdi tako čudno, da imaš ambicije glede službe, niti glede tujine. Po kriterijih nekaterih, so to še prezgodnja leta za otroka, če želiš sebi dokazati, da zmoreš še kaj več. Čas za otroke še pride in velikokrat se zgodi, da so ženske čudovite mamice, ko povijejo svojega otročka, pa so bile prej tudi v dvomih, kot si ti sedaj.

Problem je pa v tem, da imata s fantom drugačne želje, potrebe. Pametno bi bilo, da se s fantom odkrito pogovarjata tudi o tem tvojem pomisleku glede otroka. Kajti njegove želje so jasne, leta pa prav nič čudna, da ima ravno te želje. Kajti otrok prinese ne le radost, temveč tudi veliko odgovornost in precej odrekanja, predvsem če ima človek takšne cilje, kot so tvoji.

Je pa res, da se z leti želje in prioritete v življenju spreminjajo. In če verjameš vase je mogoče marsikaj. Le pošten moraš biti do partnerja in mu jasno povedati svoje cilje, želje, pomisleke...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nikakor ne bi mogli razumeti prihodnosti,
če se ne bi zavedali preteklosti. (G.A. Livraga)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Default avatar

enamaloraztresena

Marko je napisal/a:
matjazko je napisal/a:
enamaloraztresena
Enkrat sem šla na potovanje z ruzakom za 2 meseca, pa mi je blo res tako dobro, ker je blo vsak dan nekaj novega. Ko sem prišla nazaj domov, sem imela občutek da mi nekaj manjka.
Potem bežiš sama pred sabo, da ne razmišljaš o čem?
Saj to bolj ali pa manj vsi počnemo, na različne načine. Ugotoviti je potrebno samo, pred čem bežimo, ker pred samim sabo ne moremo ubežati, pa če celo življenje bežimo. Nekateri se na polno zaposlijo, drugi cele dneve gledajo tv, tretji pretirano športajo, četrti se zapijejo, drogirajo tako ali drugače. Vsi pa se želimo umirit, tako ali drugače in se ustalit, le da tega ne zmoremo in verjamemo, da to ne zmoremo zaradi značaja, ki ga imamo. Ampak to ni nič drugega kot nov izgovor, da lahko bežimo naprej. :)
ne me strašit :)
....kako to mislite, da bežimo pred samim sabo? Da smo nezadovoljni sami s sabo ali kaj?
Default avatar

enamaloraztresena

japkica je napisal/a:
Avtorica pri tvojih letih se mi niti ne zdi tako čudno, da imaš ambicije glede službe, niti glede tujine. Po kriterijih nekaterih, so to še prezgodnja leta za otroka, če želiš sebi dokazati, da zmoreš še kaj več. Čas za otroke še pride in velikokrat se zgodi, da so ženske čudovite mamice, ko povijejo svojega otročka, pa so bile prej tudi v dvomih, kot si ti sedaj.

Problem je pa v tem, da imata s fantom drugačne želje, potrebe. Pametno bi bilo, da se s fantom odkrito pogovarjata tudi o tem tvojem pomisleku glede otroka. Kajti njegove želje so jasne, leta pa prav nič čudna, da ima ravno te želje. Kajti otrok prinese ne le radost, temveč tudi veliko odgovornost in precej odrekanja, predvsem če ima človek takšne cilje, kot so tvoji.

Je pa res, da se z leti želje in prioritete v življenju spreminjajo. In če verjameš vase je mogoče marsikaj. Le pošten moraš biti do partnerja in mu jasno povedati svoje cilje, želje, pomisleke...

Saj s fantom sva se že vse pogovorila. Pa je rekel, da bova že, ko bom pripravljena. On me nič ne forsira. Tudi za tujino pravi da je ok, da greva skupaj in dejansko je v zvezi vse ok. Ampak vseeno, ne glede na to, kaj on pravi, jsz točno vem kaj on v resnici misli in vem da si ga ful želi...ga že predobro poznam in ga preberem takoj. Zdaj se pa jaz sekiram zaradi njega, ker ne vem če mu je to res tako ok da popokava in greva v tujino. Ker to pomeni, da si moraš tam življenje postaviti iz nule. Meni je to iziv in neka nova dogodivščina, kaj pa če bo njemu to morilo? Se mi prav zdi da sem jaz malo čudna v tej zvezi...
Default avatar

metka84

Meni se pa zdi tvoje obnašanje povsem normalno in običajno. Saj si pa vendar komaj 24 stara in glede na to, da si pripravnica, sklepam, da si končala tudi študij. Torej zelo pridna za svoja leta. In sploh nisi edina, ki ima take sanje kot jih imaš ti. Veliko bi nas to poskusilo, samo večinoma si sploh ne upamo tega naredit.
Za otroke pa naj si ti sploh ne mudi. Vse več žensk prvič rodi po 35 letu. In vsekakor, če si v dvomih glede otrok, potem sigurno še ni pravi čas zanje pa naj si jih partner še tako želi. V takih primerih pač ni kompromisov. Otroka samo, če si oba zares želita. Tu ni kompromisov, da če si en želi dva otroka, ti nobenega in kompromis je en otrok. Tu morata oba imet željo.
Je pa fant tudi malce starejši kot ti in je tudi to lahko delni razlog, da si tako želi otroka.
Punca, v glavnem normalna si in predvsem mlada si, zdaj uživaj.
S fantom pa predebatirajta to, kar sem pišeš. Po mojem te bo razueml.
Default avatar

Alexis

Enamaloraztresena, japkica ti je podala super odgovor, ne se pustit strašit filozofom v tej temi. Jaz pa mislim, da je dobro, da imaš ambicije, pri meni je sicer tako, da si ne želim otroka, prav tako pa tudi moj fant ne in še nisem bila v taki situaciji, da se glede tega ne bi sporazumela, ampak definitivno bi se odločila za kariero, saj boš kasneje imela zanjo manj časa. Dobra mama pa si lahko tudi pozneje - dobro mater te naredi kvalitetno starševstvo po porodu, ne močna želja po otroku pred spočetjem.

Ne poslušat antipropagand glede prepoznega materinstva - večina mojih sorodnic je zanosila pri okrog 30-ih do 32-ih, pa ni imela nobena težav z zanasitvijo, ne z rizično nosečnostjo. Pa še svoje cilje glede kariere so dosegle pravočasno.
Default avatar

metka84

Kaj pa, če glede tujine naredita kompromis?
Greš samo ti, ampak ne za predolgo časa? Pa recimo nekam tako v tujino, da si lahko privoščiš pogoste obiske doma oz. fant pri tebi? Torej recimo v Avstriji, Nemčiji. V končni fazi tudi v Anglijo so kar poceni in hitri prevozi?
Pa ti malce vidiš kako je v tujini in potem imaš tudi argumente zakaj tujina in zakaj ne Slovenija? ALi pa se mogoče premisliš in ugotoviš, da je tu čisto ok?
enamaloraztresena je napisal/a:
japkica je napisal/a:
Avtorica pri tvojih letih se mi niti ne zdi tako čudno, da imaš ambicije glede službe, niti glede tujine. Po kriterijih nekaterih, so to še prezgodnja leta za otroka, če želiš sebi dokazati, da zmoreš še kaj več. Čas za otroke še pride in velikokrat se zgodi, da so ženske čudovite mamice, ko povijejo svojega otročka, pa so bile prej tudi v dvomih, kot si ti sedaj.

Problem je pa v tem, da imata s fantom drugačne želje, potrebe. Pametno bi bilo, da se s fantom odkrito pogovarjata tudi o tem tvojem pomisleku glede otroka. Kajti njegove želje so jasne, leta pa prav nič čudna, da ima ravno te želje. Kajti otrok prinese ne le radost, temveč tudi veliko odgovornost in precej odrekanja, predvsem če ima človek takšne cilje, kot so tvoji.

Je pa res, da se z leti želje in prioritete v življenju spreminjajo. In če verjameš vase je mogoče marsikaj. Le pošten moraš biti do partnerja in mu jasno povedati svoje cilje, želje, pomisleke...

Saj s fantom sva se že vse pogovorila. Pa je rekel, da bova že, ko bom pripravljena. On me nič ne forsira. Tudi za tujino pravi da je ok, da greva skupaj in dejansko je v zvezi vse ok. Ampak vseeno, ne glede na to, kaj on pravi, jsz točno vem kaj on v resnici misli in vem da si ga ful želi...ga že predobro poznam in ga preberem takoj. Zdaj se pa jaz sekiram zaradi njega, ker ne vem če mu je to res tako ok da popokava in greva v tujino. Ker to pomeni, da si moraš tam življenje postaviti iz nule. Meni je to iziv in neka nova dogodivščina, kaj pa če bo njemu to morilo? Se mi prav zdi da sem jaz malo čudna v tej zvezi...
Default avatar

matjazko

Alexis
Dobra mama pa si lahko tudi pozneje - dobro mater te naredi kvalitetno starševstvo po porodu, ne močna želja po otroku pred spočetjem.
Če si pahjen v materinsko situacijo, te ta ne bo iz lufta naredila za dobro mamo, če tega nimaš v sebi. In to, kar "imaš v sebi" je odvisno od tvoje primarne družine, npr. ženske, ki so imele slab odnos z materjo, so težje dobre matere. Eni pa so že po naravi nekoliko bolj "talentirani" za očetovsko/materinsko vlogo.

Če si ženska želi otroka z moškim, je to moškemu v potrditev. Seveda se ženska ne sme pdorejati kulturnim pritiskom in pristajati na vlogo matere, da bi zadovoljila nekim normam, ki temeljijo na družbenih stereotipih, da "prava ženska" mora biti mati in podobno. Odločitev in želje morajo biti obojestranske. Napačno bi tudi bilo ,da bi s tem, ko bi zanosila, poskušala fantu "dokazati svojo ljubezen."
Mojega hudiča sem prodal svoji duši.
Default avatar

japkica

enamaloraztresena je napisal/a:
Saj s fantom sva se že vse pogovorila. Pa je rekel, da bova že, ko bom pripravljena. On me nič ne forsira. Tudi za tujino pravi da je ok, da greva skupaj in dejansko je v zvezi vse ok. Ampak vseeno, ne glede na to, kaj on pravi, jsz točno vem kaj on v resnici misli in vem da si ga ful želi...ga že predobro poznam in ga preberem takoj. Zdaj se pa jaz sekiram zaradi njega, ker ne vem če mu je to res tako ok da popokava in greva v tujino. Ker to pomeni, da si moraš tam življenje postaviti iz nule. Meni je to iziv in neka nova dogodivščina, kaj pa če bo njemu to morilo? Se mi prav zdi da sem jaz malo čudna v tej zvezi...
Če je tako, da si s fantom iskrena je to dobro. Če je on pripravljen na kompromis, ne glede na to, da mora dati svoje želje na 'čakanje' je tudi dobro. Bodi vesela, da se lahko tako uskladita. Enkrat se prilagodi en, drugič drug. Tega ne pozabi.

Čudna zakaj? Ker nočeš pri 24 otrok? Ker imaš ambicijo nekaj doseči? Ne, po mojih merilih nisi čudna. Vendar moraš ti vedeti kaj TI hočeš.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nikakor ne bi mogli razumeti prihodnosti,
če se ne bi zavedali preteklosti. (G.A. Livraga)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Default avatar

japkica

matjazko je napisal/a:
Alexis
Dobra mama pa si lahko tudi pozneje - dobro mater te naredi kvalitetno starševstvo po porodu, ne močna želja po otroku pred spočetjem.
Če si pahjen v materinsko situacijo, te ta ne bo iz lufta naredila za dobro mamo, če tega nimaš v sebi. In to, kar "imaš v sebi" je odvisno od tvoje primarne družine, npr. ženske, ki so imele slab odnos z materjo, so težje dobre matere. Eni pa so že po naravi nekoliko bolj "talentirani" za očetovsko/materinsko vlogo.

Če si ženska želi otroka z moškim, je to moškemu v potrditev. Seveda se ženska ne sme pdorejati kulturnim pritiskom in pristajati na vlogo matere, da bi zadovoljila nekim normam, ki temeljijo na družbenih stereotipih, da "prava ženska" mora biti mati in podobno. Odločitev in želje morajo biti obojestranske. Napačno bi tudi bilo ,da bi s tem, ko bi zanosila, poskušala fantu "dokazati svojo ljubezen."
Avtorica ni pahnjena v 'biti mama'. Zdi se mi, da je čisto odgovorno dekle.
In ženska, ki se odloči za otroka ni pahnjena v to, lahko pa imam kljub odločitvi dvome... a se na to pripravlja tudi celo nosečnost in hormoni tudi naredijo svoje. Če imaš to v sebi, se ob porodu to še kako prebudi. Ne govori se kar tako o materinskem čutu. Je pa res, da ga vse ženske pač nimajo.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nikakor ne bi mogli razumeti prihodnosti,
če se ne bi zavedali preteklosti. (G.A. Livraga)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Default avatar

antilopa

matjazko je napisal/a:
Alexis
Dobra mama pa si lahko tudi pozneje - dobro mater te naredi kvalitetno starševstvo po porodu, ne močna želja po otroku pred spočetjem.
Če si pahjen v materinsko situacijo, te ta ne bo iz lufta naredila za dobro mamo, če tega nimaš v sebi. In to, kar "imaš v sebi" je odvisno od tvoje primarne družine, npr. ženske, ki so imele slab odnos z materjo, so težje dobre matere. Eni pa so že po naravi nekoliko bolj "talentirani" za očetovsko/materinsko vlogo.

Če si ženska želi otroka z moškim, je to moškemu v potrditev. Seveda se ženska ne sme pdorejati kulturnim pritiskom in pristajati na vlogo matere, da bi zadovoljila nekim normam, ki temeljijo na družbenih stereotipih, da "prava ženska" mora biti mati in podobno. Odločitev in želje morajo biti obojestranske. Napačno bi tudi bilo ,da bi s tem, ko bi zanosila, poskušala fantu "dokazati svojo ljubezen."
Matjažko, kaj si za zajtrk jedel, da si napisal tako koristen post? :)) Včasih res ne vem, kaj je s tabo, enkrat si čisto v redu, drugič te zelo zanaša - verjetno hormoni...:)
Default avatar

Alexis

matjazko je napisal/a:
Alexis
Dobra mama pa si lahko tudi pozneje - dobro mater te naredi kvalitetno starševstvo po porodu, ne močna želja po otroku pred spočetjem.
Če si pahjen v materinsko situacijo, te ta ne bo iz lufta naredila za dobro mamo, če tega nimaš v sebi. In to, kar "imaš v sebi" je odvisno od tvoje primarne družine, npr. ženske, ki so imele slab odnos z materjo, so težje dobre matere. Eni pa so že po naravi nekoliko bolj "talentirani" za očetovsko/materinsko vlogo.

Če si ženska želi otroka z moškim, je to moškemu v potrditev. Seveda se ženska ne sme pdorejati kulturnim pritiskom in pristajati na vlogo matere, da bi zadovoljila nekim normam, ki temeljijo na družbenih stereotipih, da "prava ženska" mora biti mati in podobno. Odločitev in želje morajo biti obojestranske. Napačno bi tudi bilo ,da bi s tem, ko bi zanosila, poskušala fantu "dokazati svojo ljubezen."


:-) :-) :-) :-)

Ne da se mi komentirat, ne argumentirat, ker itak ne bova prišla na isti breg :-)
Default avatar

Marko

Alexis je napisal/a:
Dobra mama pa si lahko tudi pozneje - dobro mater te naredi kvalitetno starševstvo po porodu, ne močna želja po otroku pred spočetjem.
In če ni močne želje, potem sploh nikoli otroka ne spočneš, če si kolikor toliko razumen. Kako torej potem sploh prideš do kvalitetnega starševstva, brez želje? Tvegaš?
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

Alexis

matjazko je napisal/a:
Alexis
Dobra mama pa si lahko tudi pozneje - dobro mater te naredi kvalitetno starševstvo po porodu, ne močna želja po otroku pred spočetjem.
Če si pahjen v materinsko situacijo, te ta ne bo iz lufta naredila za dobro mamo, če tega nimaš v sebi. In to, kar "imaš v sebi" je odvisno od tvoje primarne družine, npr. ženske, ki so imele slab odnos z materjo, so težje dobre matere. Eni pa so že po naravi nekoliko bolj "talentirani" za očetovsko/materinsko vlogo.

Če si ženska želi otroka z moškim, je to moškemu v potrditev. Seveda se ženska ne sme pdorejati kulturnim pritiskom in pristajati na vlogo matere, da bi zadovoljila nekim normam, ki temeljijo na družbenih stereotipih, da "prava ženska" mora biti mati in podobno. Odločitev in želje morajo biti obojestranske. Napačno bi tudi bilo ,da bi s tem, ko bi zanosila, poskušala fantu "dokazati svojo ljubezen."
No, pa bom vseeno, ker imam še nekaj minutk časa :-) A to si prebral v kakšni knjigi?

Ne gre za to, da si pahnjen v materinsko situacijo, ampak gre za to, da imaš otroka ob pravem času, ko si ga zaželiš in imaš občutek, da si izpolnil dosedanje cilje, ki bi jih morebiti ob otroku težje. Veliko je žensk, ki si želijo otroka, pa to odločitev racionalno prelagajo na pravi čas. Obstajajo pa take z zelo idealistično in infantilno željo po otroku že od najstniških let (ker so otročki pač luštkani in da bojo luštne nosečke), pri čemer pa sploh ne pomislijo, ali ima njihov otrok dobrega očeta, ali so same zrele za mater in da je otrok odgovornost, ne samo luštkana stvarca ...

Ne strinjam se s tem, da so ženske s slabim odnosom z materjo težje dobre matere ... Lahko so celo boljše, sploh če uvidijo, kaj so počele njihove lastne matere v vzgoji in v odnosu do njih narobe. So jih premalo vzpobujale, so jih podcenjevale, so želele doseči preko otroka svoje nedosežene cilje ... Otroci iz nesrečnih družin so pogosto še prej zreli, ne posežejo vsi po drogah recimo.

Z dokazovanjem zaradi družbenih stereotipov pa se strinjam, da je napačno.