tašče – ali se ponudite ali vas snaha mora vprašat za pomoč?
Prišel je čas počitnic, v službah veliko mamic že jamra kako nimajo kam s šolskimi otroki. Moji še niso šolski in po pravici povem, da me je že mal strah kaj me čaka.
Zato me zanima, pa ne samo za počitnice, tudi tako za občasne izredne dogodke. Predvsem me zanima za tašče, ki ste mame sinovom (ki imajo svojo družino), torej babice sinovim otrokom. Ali čakate, da vas snahe prosijo?
če recimo dam naš primer (itaaaak) – moj mož je ogromno zdoma, ima veliko službenih poti in tako sem večkrat po cele tedne sama. v teh letih se ni enkrat samkrat zgodilo, da bi mi tašča ponudila kakšno pomoč, čeprav je vedela, da s službo in še kakšno obveznostjo, ki je prišla vmes, težko sfolgam. Ok, sfolgam, se da, se preživi, je tisti čas malo bolj napeto ali pa se na obveznosti pač pelje s seboj malega otroka, ki bi takrat recimo spal, ampak recimo da bi bilo lažje, če bi kdaj lahko pustila otroka pri njej. Nasprotno, ko ve, da gre moj mož (njen sin) zdoma, se najraje potuhne ali “zboli”, da vedeti no, da naj je ne tikamo. Ponudila se sama od sebe torej ni nikoli, mož pa, ko mu kdaj rečem, da bi lahko svojo mamo vprašal, če bi priskočila ob kakšni priliki, vedno nekaj zamomlja, reče da bo rekel, potem pa nič ne reče.
Se vi kdaj ponudite? Ali pričakujete, da vas bo prosila snaha? Sin?
Tukaj ni govora o čuvanju otrok zato, da gresta starša v kino, žurat, na pizzo, poležavat, popivat ampak za občasno pomoč ko recimo so govorilne ure, ko je težko tam pritrogat jokajočega malčka in bratca, o katerem bo govora na govorilnih. Torej izredne situacije.
Moj sin je veliko zdoma in tudi cele dneve dela. Snaha vse sfolga sama, nikoli ne prosi za pomoč. Ve, da sem na razpolago za karkoli in kadarkoli, vendar nikoli ne prosi. Mali ( 3 leta) pride k meni čez vikend cca. 1x na mesec in uživava. Sama se ne ponudim, ker sta mi dala jasno vedeti, da bosta povedala, če bosta kaj rabila.
Lepo to slišat, da se razumeta.
A lahko pa vprašam, zakaj se ne ponudite, če naprimer veste, da sta snaha in sin v problematični situaciji? Ali pa recimo če bi bila snaha (kot jaz) večkrat tako sama z dvema malima otrokoma? Vam je izpod časti ali si mislite naj se pač znajdeta, kot sem se jaz…ali…iz katerega drugega razloga?
Samo vprašam, da ne bo padalo po meni. Ker jaz recimo sklepam po sebi in ko sem bila naprimer še brez otrok, sem redno vskakovala bratu, večkrat sem se ponudila, ker sem videla, da je pač težko usklajevat družino, odsotnost in sem že takrat videla, da je z otroki veliko dela, malo spanja, utrujenost…
Ok, sem bila mlajša takrat, ampak recimo pri naši tašči je tako, da je mlada upokojenka, naši otroci pa niso več pleničarji, samostojno lulajo, kakajo, se umijejo, ubogajo, tako da ne bi tisti čas garala, previjala, ujčkala ali uspavala,…
…avtorica, se ti ne zdi, da je bolj na mestu vprašanje, zakaj, zaboga, imata z možem 2 otroka, če je službeno veliko odsoten?
Iz tvojega prispevka veje pričakovanje, da bo zato, ker je mož veliko na poti, samoumevno, da bo babica zato več na razpolago … pa se ti zdi tvoje pričakpvanjke utemeljeno? Čisto tako te vprašam? če bi bila ti v obratni vlogi …
mi smo zmenjeni da če rabimo rečemo, če rabijo starši – rečejo. Smo pač na tem da sta tast in tašča stara in jima je treba večkrat kaj pomagat … ja, poleg otrok skrbimo še za starše … se ne ponujam, večkrat pa ju spomnim, naj kar rečeta če kaj rabita.
sta pa moja starša mlajša in fit, pa včasih mal pomagata nam, mi pa njima, nikdar pa pomoči ne pričakujem kar tako, vedno povprašam in se dogovorimo.
Pri nas se tašča sama ne ponuja.
Verjetno bi jih lahko peljala k njej, če bi potrebovala varstvo in bi jo vprašala. Sta pa dve stvari, zaradi katere je skoraj nikoli ne prosim (pa je mož tudi veliko odsoten):
– smo kar precej oddaljeni
– vedno poslušam, koliko stvari ima ona za delat in kako ji vse ostaja, ker ne uspe vsega naredit.
Pri nas je pač uveljavljeno pravilo, da če kdo karkoli potrebuje, se reče brez zadrege – brez zadrege je tudi naprošen upravičen da prošnjo odkloni, če je ne more izpolnit.
Recimo sin meni za kakšno varstvo, jaz njemu za košnjo.
Snaha mene za kakšno kosilo, ko ona nima časa, jaz njo, da mi z mesta prinese kakšno zadevo, da ne rabim se vozit 15 km, če je že ona enkrat tam.
Zaradi tega pač nimamo nobenih zadržkov vprašat drug drugega za usluge. Ponujamo pa se ravno ne, ker ne morem jaz sedaj sina in snahe vsak dan opazovat in špijonirat za njima, če folgata ali bi bilo potrebno vskočit s kakšno pomočjo.
No, nisem še babica, tašča pa….neuradno. Ampak – nikoli se z možemza nič ne ponujava, dala pa sva vedeti obema, da če naju bosta potrebovala za bilo kaj – sva tu, samo naj rečeta. Meni se zdi, da če bi se sama venomer ponujala za bilo kaj, bi izgledalo, kot da se vsiljujeva. Mladi imajo radi mir. Če pa imajo želje, pa verjetno ne bo problem rečti. Midva sva še prosila njegove, pa nikoli nič od njih. Takrat sta vedno imela neke nujne obveznosti.
Nič se mi ne zdi samoumevno in ničesar ne pričakujem, kot sem zgoraj rekla, znese mi tudi, ko sem sama, je bolj na knap, ampak do sedaj še ni bilo stvari, da je ne bi zmogla. V skrajni fazi bi tudi prosila za pomoč, čeprav sem tudi že možu rekla, da bi kdaj lahko vprašali njegovo mamo.
Službe pa ne rastejo na drevesih in kapitalistom je ta kriza kot tata na mamo zato, da ne podaljšajo pogodbe komu, ki je za določen čas, da ne nadomestijo porodniške, da ne nadomestijo upokojitve, s tem delom pa prekomerno obremenijo tiste, ki so ostali (seveda pa se to pri plači ne pozna, a ne…).
Nisem rekla, da ne zmorem, zmorem vse, čeprav gre včasih na tesno. Samo mi ni jasno, da recimo če sem jaz kot študentka ali mlada punca to lahko videla pri bratu in sem samodejno ponudila pomoč družinskemu članu, se čudim, da se recimo ena babica ne more 1x toliko ponudit sama od sebe, takrat se človek pač vpraša ali ne mara sina, mene, ali vnukov, ne vem…samo to se sprašujem.
Nič se mi ne zdi samoumevno in ničesar ne pričakujem, kot sem zgoraj rekla, znese mi tudi, ko sem sama, je bolj na knap, ampak do sedaj še ni bilo stvari, da je ne bi zmogla. V skrajni fazi bi tudi prosila za pomoč, čeprav sem tudi že možu rekla, da bi kdaj lahko vprašali njegovo mamo.
Službe pa ne rastejo na drevesih in kapitalistom je ta kriza kot tata na mamo zato, da ne podaljšajo pogodbe komu, ki je za določen čas, da ne nadomestijo porodniške, da ne nadomestijo upokojitve, s tem delom pa prekomerno obremenijo tiste, ki so ostali (seveda pa se to pri plači ne pozna, a ne…).
Nisem rekla, da ne zmorem, zmorem vse, čeprav gre včasih na tesno. Samo mi ni jasno, da recimo če sem jaz kot študentka ali mlada punca to lahko videla pri bratu in sem samodejno ponudila pomoč družinskemu članu, se čudim, da se recimo ena babica ne more 1x toliko ponudit sama od sebe, takrat se človek pač vpraša ali ne mara sina, mene, ali vnukov, ne vem…samo to se sprašujem.[/quote]
verjetno bere ta forum in se niti slučajno ne drzne kaj vtikat ali vmešavat v vaše življenje…
Nič se mi ne zdi samoumevno in ničesar ne pričakujem, kot sem zgoraj rekla, znese mi tudi, ko sem sama, je bolj na knap, ampak do sedaj še ni bilo stvari, da je ne bi zmogla. V skrajni fazi bi tudi prosila za pomoč, čeprav sem tudi že možu rekla, da bi kdaj lahko vprašali njegovo mamo.
Službe pa ne rastejo na drevesih in kapitalistom je ta kriza kot tata na mamo zato, da ne podaljšajo pogodbe komu, ki je za določen čas, da ne nadomestijo porodniške, da ne nadomestijo upokojitve, s tem delom pa prekomerno obremenijo tiste, ki so ostali (seveda pa se to pri plači ne pozna, a ne…).
Nisem rekla, da ne zmorem, zmorem vse, čeprav gre včasih na tesno. Samo mi ni jasno, da recimo če sem jaz kot študentka ali mlada punca to lahko videla pri bratu in sem samodejno ponudila pomoč družinskemu članu, se čudim, da se recimo ena babica ne more 1x toliko ponudit sama od sebe, takrat se človek pač vpraša ali ne mara sina, mene, ali vnukov, ne vem…samo to se sprašujem.[/quote]
Ok, ampak, da si bi se pa konkretno pogovorila z možem pa ne? Na njemu je, da poprosi, povpraša mamo, se ti ne zdi? Iz tega sledi sklepanje, kot da bi rada izpadla “fina”, in bi sprejela varstvo, če bi se babica ponudila, v nasprotnem pač ni tako nujno …
Jaz kot 35 letnica tudi vidim to vse, kar ti jamraš, pa se ne ponjam za varstvo, ker so nekateri otroci nemogoči za varovat in ker nimam nobenega veselja se ukvarjat z njimi, tudi če smo si v žlahti.
Žal.
Nikjer ne piše, da je babica navdušena nad svojimi vnuki samo zato, ker je babica.
Marsikateri gredo že njeni lastni otroci na živce, kaj šele drugi pa čeprav vnuki.
Eno vnučko sem pazila (od prvega sina), sedaj je tolk velika, da pride sama k meni.
Vnučka (od drugega sina) mi niso dali nikoli v varstvo. To delo opravljajo njena mama in sestri.
Sedaj je drugič noseča, ponudila sem se za vsakršno pomoč (likanje, pomivanje oken,…), saj s trebuščkom komaj dela, pa mi nihče ne reče. Sem se parkrat ponudila, ni odziva, tudi obiščejo me ne – se ne ponujam več. Če jim bo “voda tekla v grlo” in me bodo kdaj potrebovali, bom pa vskočila (že zaradi vnučkov)
Ne vem pravzaprav, zakaj ti je toliko do tega, da bi tašča SAMA ponudila pomoč. A te je res toliko manj vsakič, kadar jo zaprosiš ti, da si tega ne moreš več privoščiti?
Imam enega otroka in lahko ti povem, da še moja mama sama od sebe ne ponudi pomoči. Prosim jo vsakič posebej in če le more, je pripravljena pomagati. Na ta način so mi moji in moževi starši pomagali zvoziti prvo vrtčevsko leto, tako da sem si morala zaradi otrokove bolezni le enkrat vzeti dopust. Iz srca sem jim hvaležna in še na kraj pameti mi ne pade, da bi zdaj bentila, ker sem jih morala za pomoč prositi.
Ne vem pravzaprav, zakaj ti je toliko do tega, da bi tašča SAMA ponudila pomoč. A te je res toliko manj vsakič, kadar jo zaprosiš ti, da si tega ne moreš več privoščiti?
Imam enega otroka in lahko ti povem, da še moja mama sama od sebe ne ponudi pomoči. Prosim jo vsakič posebej in če le more, je pripravljena pomagati. Na ta način so mi moji in moževi starši pomagali zvoziti prvo vrtčevsko leto, tako da sem si morala zaradi otrokove bolezni le enkrat vzeti dopust. Iz srca sem jim hvaležna in še na kraj pameti mi ne pade, da bi zdaj bentila, ker sem jih morala za pomoč prositi.[/quote]
Zakaj le – ker ona nič ne bo rekla, ker je super turper mama, ki folga vse sama in niti slučajno ne rabi pomoči in trepeta in zvija z očmi vsakokrat ko tašča pokliče sina, da ji naj pride drva nažagat.
Od tašče pa bi rada, da jo prosi za varstvo otrok, ker tašča itak to rada počne in si vnukov fuuuull želi, snaha pa ji pač s težkim srcem da otroke in se ne pozabi narediti, kot da ji s tem dela ne vem kakšno uslugo.
Ne vem pravzaprav, zakaj ti je toliko do tega, da bi tašča SAMA ponudila pomoč. A te je res toliko manj vsakič, kadar jo zaprosiš ti, da si tega ne moreš več privoščiti?
Imam enega otroka in lahko ti povem, da še moja mama sama od sebe ne ponudi pomoči. Prosim jo vsakič posebej in če le more, je pripravljena pomagati. Na ta način so mi moji in moževi starši pomagali zvoziti prvo vrtčevsko leto, tako da sem si morala zaradi otrokove bolezni le enkrat vzeti dopust. Iz srca sem jim hvaležna in še na kraj pameti mi ne pade, da bi zdaj bentila, ker sem jih morala za pomoč prositi.[/quote]
Zakaj le – ker ona nič ne bo rekla, ker je super turper mama, ki folga vse sama in niti slučajno ne rabi pomoči in trepeta in zvija z očmi vsakokrat ko tašča pokliče sina, da ji naj pride drva nažagat.
Od tašče pa bi rada, da jo prosi za varstvo otrok, ker tašča itak to rada počne in si vnukov fuuuull želi, snaha pa ji pač s težkim srcem da otroke in se ne pozabi narediti, kot da ji s tem dela ne vem kakšno uslugo.[/quote]
Ne, to niti slučajno ni res.
Ni treba soditi mene po vas samih. Točno veste kaj je poanta mojega pisanja – sprašujem zakaj se ne ponudijo same in ugotavljam, da večina babic, ki je odgovorila, se boji, da se ne bi preveč vtikale. Jaz za svojo sicer mislim, da se ji ne da in da bi sicer priskočila, če bi jo prosili, a ker tako piha vnaprej je jaz pač ne upam.
Meni se ni ponujala ne tašča in ne mama. Če seem potrebovala pomoč, sem prosila. Sedaj imam sama sina, ki bi lahko bil oče. Ko se postavim v vlogo babice mislim, da se ne bi ponujala. Bi pa priskočila na pomoč, če bi me potrebovali. Se mi ne zdi nič čudnega, da se ne ponujajo. Oni si pa verjetno o tebi mislijo, da si preveč fina, da bi prosila za pomoč in ti dajo mir.
Zakaj le – ker ona nič ne bo rekla, ker je super turper mama, ki folga vse sama in niti slučajno ne rabi pomoči in trepeta in zvija z očmi vsakokrat ko tašča pokliče sina, da ji naj pride drva nažagat.
Od tašče pa bi rada, da jo prosi za varstvo otrok, ker tašča itak to rada počne in si vnukov fuuuull želi, snaha pa ji pač s težkim srcem da otroke in se ne pozabi narediti, kot da ji s tem dela ne vem kakšno uslugo.[/quote]
Ne, to niti slučajno ni res.
Ni treba soditi mene po vas samih. Točno veste kaj je poanta mojega pisanja – sprašujem zakaj se ne ponudijo same in ugotavljam, da večina babic, ki je odgovorila, se boji, da se ne bi preveč vtikale. Jaz za svojo sicer mislim, da se ji ne da in da bi sicer priskočila, če bi jo prosili, a ker tako piha vnaprej je jaz pač ne upam.[/quote]
Torej ne da se ji in še kako prav ima. Jaz se tudi ne bi ponujala takile domišljavi ženščini. Pa še čisto mimogrede. Ne poznam moškega, ki ne bi bil ful odsoten zaradi “službenih zadev”, pa ga ne bi v resnici vsaj občasno drugje namakal. Če misliš obdržati družino, se malo več kot s taščo, ukvarjaj raje z možem.