razlika v stilu oblačenja
Pred tremi meseci sem spoznala moškega. On je star 34, jaz 30. Zdi se mi, da lahko sedaj rečem, da sva se ujela v vseh stvareh sva nekako na enaki valovni dolžini …
On opravlja delo, kjer je veliko klasično oblečen (management), jaz sem vzgojiteljica. Meni ustreza sproščen stil, kavbojke, kakšna razvlečena mikica, tudi s Hello kitty ;-))), ki jo nosim tudi v službo ipd. Ne nosim kril, visokih petk … Nohti so v glavnem namazani z brezbarvim lakom, včasih še kakšna rožica nalekpica gor, pa kakšna maskara in to je to … Doma si spletem dve kitki …Saj me razumete … On je pa skoraj vedno v čevljih za obleki, kavbojke in pa kakšna srajca, večkrat pa tudi temne hlače … Saj me razumete … Včeraj pa mi je dvakrat rekel, da si želi, da bi se kdaj uredila v kakšno enodelno oblekico, nosila visoke petke … Da bi šla kam ven in da želi, da se oba urediva. Ko se on uredi, pa kaj rdol padem: srajca, kravata, tista ura, ki se ji vidi, da stane ohoho, čevlji, na glavo žele pa vse lase nazaj … Res je privlačen takšen, ampak jaz pa ravno zaradi stila oblačenja nekako ne pašem zdraven njega. Kaj hočem reči: tega nikoli nisem nosila in tudi nočem, ker se ne bom počutila ok. Vem kaj boste rekle, da naj poskusim … Saj sem že, ampak komaj čakam, da vsa takšna oblačila strgam s sebe … Kaj pravite na to??
Dobro se ne počutiš, ker nisi navajena. Če ti je on všeč in se rada družiš z njim, si kupi kakšno oblekico in primerne dodatke, da bosta oba primerno urejena, ker v nasprotnem se ne ti ne on ne bosta dobro počutila. Pri izbiri ti lahko pomaga naša Fashionista.
Čez čas se bo pa tudi on prilagodil in si oblekel tudi kakšne kavbojke in majčko.
Če pa ne in te bo to še vedno motilo, pa boš takrat ravnala drugače. Škoda pa je, da zaradi navade opustiš priložnost bolje oznati človeka, ki ti je všeč.
Pa saj nisi vzgojiteljica cel dan. Al pa cel teden. Razpleti kitke ko prideš domov in zamenjaj garderobo. Za ven – za v restavracijo, zabavo, ples ali v diskoteko – se pač urediš drugače. Ti moraš samo it v trgovino z eno prijateljico, ki se zna tako obleči in naj ti svetuje. Izberi nekaj “must” kosov – črno oblekico, salonarje, bolero, ogrlico, uhane, več parov različnih nogavic, nato pojdi na bluze. Drzni si, nikar ne izbiraj samo bele, pač pa belo IN ostale pisane. Zraven obvezno kupi nekaj različnih kril.
Ko si v vrtcu, naj ta garderoba počiva doma in to je to.
Meni tudi ni do takšnega oblačevanja in bi imela velik problem, če bi moj mož to pričakoval od mene, da sem “urihtana” vsakodnevno. Ker me take stvari enostavno obremenjujejo – kaj obleči, zakaj obleči, kako obleči, kaj (zares) paše skupaj, pa one petke, druge petke, ta frizura, ona frizura, make-up, da ženske sploh ne prepoznaš več, če jo vidiš brez…
To ni moj svet in hvala bogu tudi ni svet mojega moža. Oba sva glede tega sproščena, večinoma časa v kavbojkah in kakih na eazy majčkah, na (mojem) obrazu maskara in če je res kaj posebnega lip-gloss. Če se moram za službo ali kake druge priložnostne stvari (poroke, večji rojstni dnevi, zabave, krsti itd.) “lepše” obleči, se pa takoj preoblečem, ko pridem domov.
Verjetno je bolj vprašanje, ali si tvoj fant želi, da si urejena nenehno ali zgolj včasih – za zabave itd. Če je samo za posebne zadeve, potem verjetno ne bo hujšega, če si kupiš kako lepo oblekco in tudi čevlje s peto (saj je lahko nizka). Če pa želi, da si urejena nonstop, ker pač to spada k njegovemu imidžu, potem pa imaš težavo. In mnogo stvari za razmišljat.
Se ne strinjam. Sovražim tiste oddaje, ko modna žirija totalno spljuva celotno garderobo osebe in ji pomaga kupiti novo, bolj elegantno, bolj povprečno. Meni se zdi oblačenje neke vrste umentost, oz. vsaj del osebnega izražanja. S tem kažeš tudi kdo si. Moj fant tudi ne mara mojega načina oblačenja (sem bolj mahnjena na oblekice, rožlice, turške hlače,…) pa mi je že večkrat rekel da kako fino bi bilo če bi se bolj športno in praktično oblačila. Pa kaj. Važno da se jaz dobro počutim v mojih oblekah. Rada se imava pa vseeno, pa sva že kar nekaj časa skupaj 🙂
Ja ja, oblačenje je umetnost in način izražanja, vse lepo in prav.
Ampak verjetno pa lahko razumeš tudi tega tipa, ki bi rad svojo punco v gledališče peljal, kamor pač ne more it v Hello Kitty puloverju in z dvema kitkama. Saj ji ni rekel, da mora doma posodo v štiklih pomivat, ampak da bi bilo fino, če bi se kdaj pa kdaj zrihtala, pa da gresta kam na lepše.
Pa še malo bolj nesramna pripomba… je*iga, če hočeš obdržat moškega z drago uro in celim kupom denarja, bo pač treba odrast in mu ponudit to, kar potrebuje – odraslo partnerico, s katero bo delil življenje, kamor pašejo tudi priložnosti, za katere se je potrebno malo lepše oblečt. V nasprotnem primeru bo tip brez težav našel drugo žensko, ki bo pripravljena vsak za kakšen večer odlepit rožice z nohtov in jih namazat z barvnim lakom.
Pri nas je obratno, jaz vedno urejena, poslovno elegantno, moj mož pa tričetrt hlače in japonke. Zadnjič sva se zmenila, da greva ven, no, na koncu sva se skregala, ker se ni hotel obleči za gledališče…na koncu dejansko nisva šla. Ne vem, je tako hudo enkrat, res enkrat letno obleči elegantne hlače in sveže zlikano srajco?
Ja, se strinjam da se v neko elegantno restavracijo oz. gledališče ne gre v hello kitty majčki. Ampak ni pa zato treba spremenit celotnega stila samo zato da bosta pasala skupaj. Gotovo se kje najde kaka oblekica oz. hlače pa kaka luštna majička, ki bo avtorici všeč, pa bo tudi njen moški z njo zadovoljen. Saj se je luštno vsake toliko časa zrihtat, pa se počutiti kot princeska:)
Kot so že napisale: je ok, če se oblačiš sproščeno, ampak tu in tam se je pač treba obleči drugače. Pa ni treba, da direktno iz kavbojk skočiš v kostim z ozkim krilom do kolen in 10 cm pete, ker se boš počutila utesnjeno in štorasto. Ampak zdaj, za poleti, kaka frfrava zelo dolga obleka ali krilo je pa ravno tako sproščeno, pa vseeno drugačno. Pa sandali s 4 ali 6 cm polno peto so lahko enako udobni za nošenje kot športni čevlji.
Če ne, se pač ozri za tipi, ki hodijo doma v razvlečenih gatah, na pivo pa v zmečkani majici. S takim boš lahko šla v kino ali na kebab tudi v svoji priljubljeni kittyki, za gledališče pa je vprašanje, če je sploh že slišal.