Najdi forum

nimam več nobene volje do življenja

Nimam več nobene volje do življenja 🙁 Vsak dan se počutim kot živ mrlič, ki nima nič od življenja. Nimam več nobenega veselja do ničesar in v ničemer ne vidim smisla… ne vem kaj naj… 🙁

Hvala enako. Žal.

Dej,dej, dej, glavo gor, nasmej se

če pa želiš pogovor pusti mail

nova
Uredništvo priporoča

Predobro vama je. V Dachauu in Auschwitzu, pa tudi na Rabu in v Gonarsu je bilo med vojno precej hudo, pa so imeli vsi voljo do življenja.

Napiši si tri stvari, ob katerih se počutiš prijetno, ti veliko pomenijo, te osrečijo.
Potem razmisli o njih in o tem, kaj lahko storiš, da bi jih doživela ali občutila večkrat.

To je zaradi lune.

Ne sodi, da ti ne bo sojeno….

Pejdi tečt! Resno! V rit se brcni pa en krog, magar po dežju. To negativno energijo stran prežene. Če se ti ne teče, pa vsaj hitra hoja, pa čimmanj razmišljat zraven. Pomaga tudi zelo vroč tuš. V bistvu vsakič, ko te napadejo negativne črne misli, jih poskusi odgnat. Pač jih ignoriraj, ne glede na tvojo trenutno življenjsko situacijo. Razmišljaj o stvareh, ki te osrečujejo, ki te spravljajo v smeh. Mora bit nekaj. Pa magari glej neumne nadaljevanke na tv, če te spravljajo v smeh. Za začetek je super.

Samo ne se predat negativi in črnim mislim. NI brezizhodnih situacij, samo mi smo v to tako prepričani, da ne znamo poiskati izhoda.

Drži se, pa srečno!

Si bolj melanholičen tip,ali se ti je kaj stresnega zgodilo?

Te je kdo zapustil,si sama,zakaj nimaš nobenega cilja pred seboj?

Pa kaj vam je te dni? Epidemija al kaj?

Se strinjam z “ne ne tako”!
Ni treba tečt ali hitro hodit, ker v takem obupu verjamem, da komaj pridete do superg, kaj šele da bi tekle, ampak le pomujajte se, obujte superge, dežnik v roko, pa ven en krog. Pomaga tudi če samo en mini sprehod narediš!
In ne samo danes, vsak dan!

Si bolj melanholičen tip,ali se ti je kaj stresnega zgodilo?

Te je kdo zapustil,si sama,zakaj nimaš nobenega cilja pred seboj?[/quote]

nimam volje za nič, ker se ne počutim povezan z ljudmi, nimam nobenih prijateljev in sem nonstop doma, ker v ničemer več ne vidim smisla, razen v spanju, kjer se ne zavedam sveta…razmišljam tudi da bi pustil službo, ker se v njej ne počutim dobro

Čimveč v naravo in med ljudi. Če je pa že hujša kriza pa čimprej po zdravniško pomoč. Boljše prehitro kot prepozno.

Cim vec med prijazne ljudi bo prec boljs 🙂

delam med super ljudmi v službi, ampak se vseeno ne morem povezat z njimi…niti nimam volje

delam med super ljudmi v službi, ampak se vseeno ne morem povezat z njimi…niti nimam volje[/quote]

gres med sosede in iztreses srce na mizo. to bodo veseli! 😉

…potem te bodo pa vsak dan skozi zobe vlacili in ne bos imel casa milsiti na kaj drugega…

3x na dan si ga na roke vrž, pa bo

[url=http://www.userbars.be][img]http://img141.imageshack.us/img141/1926/41869.gif[/img][/url] [url=http://www.userbars.be][img]http://img576.imageshack.us/img576/4936/47657.png[/img][/url]

Zakaj pa se ti nič ne da, ti ni do ničesar, ne vidiš smisla?
Življenje je lepo, če imaš ob sebi koga, s komer to lepo deliš. Res pojdi med ljudi, skušaj delati na sebi, na svoji osebnosti, najdi simpatično dekle… kupi si psa, hodi z njim v pasjo šolo, na tekmovanja…
Neko aktivnost in odgovornost si dobi. Da boš moral, ko bo ura toliko in toliko vstati in iti, s psom na sprehod, s punco v kino…
Najdi si tudi kakšno pomoč terapevta, da boš imel nekoga, s katerim boš lahko delil svoje črne misli in ti bo lahko pomagal razumeti zakaj pride do njih…
Pa vsi imamo kdaj slabe dneve, ampak so stvari, ki se jih da rešiti in so stvari, ki se jih ne da. Če se jih pri tebi ne da, si izberi drugo pot z drugimi stvarmi. Vsak bi si kdaj želel imeti čarobno palico in odpraviti težave, vse prilagoditi svojim željam, potrebam… Žal takšne palice ni, lahko pa s tistim kar imamo, upravljamo tako, da bo za nas naugodnejše in naboljše (pa tudi za ostale).

Življenje ni vedno takšno, kot bi si želeli, ampak imamo ga, največ sto let, verjetno manj, izkoristimo jih.

Imel sem voljo do življenja, veselje do dela z ljudmi, rad sem hodil v hribe, rad kolesaril in šel občasno na morje. Tudi na kmetiji sem pomagal in prenekatero naduro napravil v podjetju. Stalna akcija. To je zame, adrenalin….
Potem pa propad podjetja, iskanje druge službe, pa tretje.. tri mesece tukaj, potem tri mesece tam…potem Zavod, zavod in še enkrat zavod.
Vse me je minilo, nimam več ne volje, ne energije za to delati znova in znova. Tudi dekle se je odtujilo odmene. Vedno na ramenih staršev od katerih je pravzaprav odvisno moje preživetje. In od Centra za socialno pomoč.Tja se hodim podpisovat in izčrpavat od sramu. Saj sem vendar delovno sposoben, ne pa onemogel in bolan. Kako dolgo bo še to trajalo ?

zadnji teden mi gre vse narobe česar s edotaknem ali pa lotim.

ne vem vec kaj naj.

New Report

Close