Brez socialnih pomoči bi bila sicer stopnja slovenske relativne revščine v 2010 še za enkrat večja ali blizu 25-odstotna
Kako smo se odrezali Slovenci
Septembra lani je Statistični urad RS objavil kazalnike dohodka in revščine za leto 2010. Takrat je pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka ali 254 tisoč prebivalcev. Določanje praga tveganja revščine je sicer enotno, mednarodno urejeno in znaša 60 odstotkov razpoložljivega dohodka v vseh gospodinjstvih na območju države. V primerjavi z letom 2009 je to za 1,4 odstotne točke več. Mesečni razpoložljivi neto dohodek kot kriterij za tveganje revščine pa je bil 587 evrov na odraslega člana gospodinjstva. Premoženje, kot so nepremične, naložbe v bankah, delnice in lastnina podjetij, ni upoštevano, upoštevani pa so prihodki v naravi, kot je doma pridelana hrana itd. Brez socialnih pomoči bi bila sicer stopnja slovenske relativne revščine v 2010 še za enkrat večja ali blizu 25-odstotna.
>Premoženje, kot so nepremične, naložbe v bankah, delnice in lastnina podjetij, ni upoštevano
To pove vse. A se zavedaš, koliko ljudi dela na črno + koliko je enih malih podjetij, ki izplačujejo minimalca, zraven pa še kaj na roko? Če ne upoštevaš sive ekonomije, potem je vsaka taka trditev o stopnji revščine netočna.
‘Premoženje, kot so nepremične, naložbe v bankah, delnice in lastnina podjetij, ni upoštevano ‘
Potemtakem je čisto legalno, da tisti z 12 milijonov Evrov na banki, zaprosi za socialno pomoč?
Edini pravilni odraz stanja bi bil, da se vsi tisti, ki prejemajo socialno pomoč, štejejo med reveže. Prejemnikom bi durs preverjal prihodke in premoženje. V primeru neskladja, se pomoč ukine.
Kako smo se odrezali Slovenci
Septembra lani je Statistični urad RS objavil kazalnike dohodka in revščine za leto 2010. Takrat je pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka ali 254 tisoč prebivalcev. Določanje praga tveganja revščine je sicer enotno, mednarodno urejeno in znaša 60 odstotkov razpoložljivega dohodka v vseh gospodinjstvih na območju države. V primerjavi z letom 2009 je to za 1,4 odstotne točke več. Mesečni razpoložljivi neto dohodek kot kriterij za tveganje revščine pa je bil 587 evrov na odraslega člana gospodinjstva. Premoženje, kot so nepremične, naložbe v bankah, delnice in lastnina podjetij, ni upoštevano, upoštevani pa so prihodki v naravi, kot je doma pridelana hrana itd. Brez socialnih pomoči bi bila sicer stopnja slovenske relativne revščine v 2010 še za enkrat večja ali blizu 25-odstotna.
V Avstriji je meja revščine 900 evrov, pa imajo nekatere stvari cenejše kot pri nas.
Če bi prebrala članek do konca, potem bi prebrala tudi ta tekst.
Revščina, o kateri govori indeks deprivacije, po kriterijih marsikoga seveda ne govori o revščini. Prej o tem, da nekdo nima vsega, kar bi si želel – interneta, zabave za rojstni dan … Dejanska revščina je pač pomanjkanje hrane, oblačil, strehe nad glavo, pitne in tople vode ali stranišča v hiši ali stanovanju.
Ko odmislimo osnove, na podlagi statistik industrijsko razvitih držav, v katerih so te osnove večinoma samoumevne, pa revščino opisujejo na podlagi pomanjkanja dobrin, ki so na voljo večinskemu delu prebivalstva razvitih držav.
Seznam teh dobrin se z leti seveda spreminja. Pred dvajsetimi leti na njem zagotovo še ne bi našli interneta. Še pred nekaj desetletji ne vsaj enega obroka hrane, ki vsebuje meso, ribo ali njihov vegetarijanski nadomestek. Danes pa, po mnenju avtorjev raziskave, ne gre več za golo preživetje, ampak pričakovan življenjski slog.
Sicer pa je jasna funkcija socialnih transferjev – da znižajo revščino in očitno uspešno glede na:
Brez socialnih pomoči bi bila sicer stopnja slovenske relativne revščine v 2010 še za enkrat večja ali blizu 25-odstotna.