Vasletova pisma s fronte: Bučarjev totalitarizem in ujetniki preteklosti
Nam ni pomoči. Nas zgodovina ni nič naučila, razen, da je dobro vzdrževati malike in komunistične zombije in živeti od mitov, kakršna sta zlagana obletnica OF, ali pa vsakoletno rajanje v Dražgošah. Najdi.si pa ima še vedno na zemljevidu Ljubljane Titovo cesto, ki jo je prepovedalo in ukinilo ustavno sodišče.
Sedanji slovenski postkomunistični eliti je slovenska osamosvojitev leta 1991 odveč. Sovražijo jo. Še več, jim je v ideološko in zgodovinsko breme. Zato je v njihovih zgodovinskih učbenikih ni. Pogrešajo pokojno Jugoslavijo zaradi njene neizmerne moči. Tito je bil moč. Udba je bila moč, JLA je bila moč in vse to je dajalo moč tudi našim v današnjem svetu izgubljenim komunistom. Celo njihovim naslednikom, ker so jih v takšnem duhu pač vzgojili. Si lahko zamislite, da je ob obletnici smrti zločinca Tita v njegov rodni Kumrovec romalo največ Slovencev? In da vsako leto njegov grob na Dedinju v Beogradu obišče spet največ Slovencev? Med njimi je več kot ena tretjina takšnih, ki so se rodili po diktatorjevi smrti.
Nam ni pomoči. Nas zgodovina ni nič naučila, razen, da je dobro vzdrževati malike in komunistične zombije in živeti od mitov, kakršna sta zlagana obletnica OF, ali pa vsakoletno rajanje v Dražgošah.
Zato so na letošnji zasebni proslavi OF plapolale bivše zastave z rdečo zvezdo pod katero je bilo v črni knjigi komunizma zabeleženih na stotisoče umorov. Plapolale so proletarske zastave, s katerimi so komunisti varali delavski razred, da je najpomembnejši, da je lastnik družbenega premoženja in podstavba, kajti nadstavba so oni, komunistična elita. Njim ni bilo treba krasti, da bi lepo živeli – ves režim je bil ena sama komunistična korupcija. Zato danes to tako zelo pogrešajo.
Ko je Kučanovi zamrznjeni partijski izkaznici moč malo obledela, si je bilo treba po kratkem Demosovskem premoru povrniti moč in oblast. In smo dobili čaščenje dolomitske komunistične izdaje in častimo upor proti nacizmu, ko smo z njim bili še globoko v koaliciji. S provokacijami kot je Titova cesta skušajo dokazati, da so še živi, da so še tu in bodo tudi ostali. Tega jim pač nihče ne jemlje. Vzame zemlja, pravijo. Tam ni več ne prave in ne ponarejene zgodovine.
Nihče nikomur od zmagovalcev ne jemlje zmage leta 1945, čeprav so prav komunisti zanjo najmanj zaslužni. Saj je že zgodovinar Tone Ferenc dokazal, da so bili kanonfuter v tej vojni kmečki možje in fantje in da niso bili le na drugi domobranski strani. Še več, komunistični vrh je zmago v drugi svetovni vojni dodobra zlorabil za enega največjih zločinov pri nas – s povojnimi masakri. In z utrjevanjem komunistične oblasti, kar je povzročila že znamenita dolomitska prevara v obliki neke skupne izjave različnih političnih sil, ki so seveda ne čisto prostovoljno pristale na to, da bodo dali komunizmu pravico do oblastne prednosti. Potem niso dobili demokracije, ampak totalitarizem. In niso dobili človekovih pravic, ampak udbo. In niso dobili svobode, ampak jugo armado, ki je s pretežno srbskimi ”geni” prav med zadnjimi vojnami na Balkanu dokazala, kdo v resnici je.
In ti naši kaviar komunisti niso razumeli sporočila ustavnega sodišča, ki je odločilo proti Jankovićevi provokaciji s Titovo cesto. Niso slišali, da pravi, da je mesto ikon bivše skupne države zdaj, ko imamo svojo, kvečjemu v kakšnem muzeju, če že ne ravno na smetišču zgodovine. In niso slišali, da ustavno sodišče pravi, da se moramo vrniti k vrednotam 1991, ko smo se osamosvajali. V resnici je to ”ne slišati” zombijevstvo, tudi dobesedno, saj imamo sredi glavnega mesta ob zdaj demokratični večstrankarski skupščini pokopališče nekakšnih izbrancev ljudstva, narodnih herojev, vsi drugi se moramo zadovoljiti z navadnimi pokopališči. Preko ceste srečamo Edvarda Kardelja s človeškim obrazom, ki ga spremljajo anonimne sence, v ozadju Cankarjevega doma in nasproti predsedniške palače pa nadnaravni spomenik Borisa Kidriča, ki še vedno kriči na nas. Neokomunisti nas s tem strašijo in nam pripovedujejo, da njihove zgodovine še ni konec.
Ne, ne, saj ni problem v grobnicah in spomenikih in mitih ter v pravljicah o bivšem režimu, kjer je menda vsem bilo tako zelo lepo. Če so le gobec držali in niso kaj rekli proti partiji, Titu, armadi in udbi in če so se delali kot da množičnega masakra po vojni ni bilo. Problem je v tem, da nam še živi pohodniki tega režima pripovedujejo, da je država, ki jo imamo, brez veze in da moramo vsi požreti njihovo repetovsko zgodovino. Problem je, da tako vzgajajo – bolje zaslepujejo nove generacije, ki so potem modno ultra levičarske in bi nasprotnike še kar v jame metali. Kar dokazuje sovražno pisanje one Kaje Sajovic, ”novinarke”, o kateri pred tem nihče še slišal ni in nasploh tisto gnusno dopisovanje novinark in novinarjev MMC-ja javne RTV!
To je problem, ne v tistih, ki pač želijo živeti v preteklosti. Naj živijo tam, ampak, ali bi lepo prosim druge ne silili nazaj?! In če nam tudi lepo prosim ne bi kot vrlino prodajali udbovstva poslanca Mitje Meršola. Pri čemer gredo v svojem cinizmu tako zelo daleč, da je človek, ki je ovajal sonarodnjake v tujini, zdaj član parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in tujini! In noče odstopiti, ker je na svoje ovajanje ponosen! Iz nas se norčujejo tudi, ko nam tajkunskega gospodarja zemljišč in župana Jankovića prodajajo za socialno čuteče bitje in za uspešnega managerja. Katerega firme so v globokih izgubah in bo to nekdo pač moral plačati, tako kot že plačujemo za njegovo avanturo v Stožicah.
Po vsem tem nam zdaj že pradedek naroda France Bučar pravi, da je Slovenija totalitarna država z demokratično preobleko. In je pri tem iz skromnosti pozabil omeniti koliko zaslug za to ima tudi sam in kdo v resnici Slovenijo vodi v totalitarizem.http://www.reporter.si/slovenija/vasletova-pisma-s-fronte-bu{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}8Darjev-totalitarizem-ujetniki-preteklosti/9258
