Prevajalke in prevajalci – prosim nasvet
Po porodniški me ni čakala služba, zato premišljujem, kaj še znam in kako nekaj zaslužiti. Čeprav nisem študirala tega, imam od nekdaj rada tuje jezike in sem ogromno vlagala v to, predvsem sem ponosna na znanje angleščine. Prav tako sem vedno imela rada slovensko slovnico, zato mislim, da bi mi občasno prevajanje lepo sedlo. Ali agencije rabijo kakšne zunanje sodelavce recimo za povečan obseg dela? Ker smo tudi brez vrtca, do nadaljnega poln obseg ne pride v poštev. Če me lahko kdo kam usmeri ali da kakšen nasvet, bom zelo hvaležna.
Prevajalsko delo je v zadnjih letih strašno razvrednoteno. Včasih se je od tega dalo zelo dobro živeti, danes se že skoraj životari, razen če res imaš renome in dobre naročnike, to pa je redko. Nekaj malega se da zaslužit. Ja, rabijo, ampak ponavadi vzamejo po priporočilu. Lahko pa na netu poiščeš prevajalske agencije, jim pišeš in mogoče ti kje dajo priložnost.
Razvrednoteno je pa ravno zaradi takih, ki kao nekaj znajo, saj itak gledajo TV, slovnice se še nekaj spomnijo iz šole, pa bi malo prevajali za mali denar. In naročnik ga vzame, ker je cenejši od tistega, ki se je za ta poklic šolal. Prevodi so pa temu primerni.
Izvzeti samouki, ki so taki talenti, da razturajo. Ampak jih je malo.
Poskusi še na tem forumu kaj vprašat:
Kolikor vem, je to forum ene od prevajalskih agencij. Drugače pa je res najbolje, da razpošlješ svoj CV z izkušnjami na razne agencije (ampak malo selektivnosti tu ne bo škodilo – lahko si prepričana, da če agencija stranki zaračunava 10€ za stran prevoda, tvoj zaslužek ne bo ravno bajen). Poleg tega upoštevaj, da je anglistov malo morje. Če znaš še kak drug jezik, bo morda prišel bolj prav.
Se povsem strinjam, brez ustreznega znanja boš težko našla resno prevajalsko delo. Ne me narobe razumeti, niso prevajalci nobena posebna kasta, da ne bi smel delati nekdo, ki ni študiral izrecno prevajalstva, ampak če je nekdo študiral nekaj v povezavi z jeziki, imaš lahko malo več upanja, da bo izdelek kolikor toliko v redu. Drugače pa je treba prevode delati na novo, precej popravljati, piliti, kar pa terja ogromno truda, energije, časa in tudi denarja, saj moraš plačati drugega prevajalca, da naredi temeljit pregled oz. nov prevod. Prav zato tisti, ki se resno s tem ukvarjajo, težje v svoje vrste sprejmejo nekoga, ki ni dejansko v tem poslu.
Marsikdo, ki smo mu dali priložnost, da poskusi, je priznal, da je precejšnja razlika med tem, da “znaš” angleško, “razumeš vse” po televiziji, in tem, da je treba prevod nato konkretno zapisati. Enako je v lektoriranju: vsi ljubitelji lepega jezika (kar koli že to pomeni) verjamejo in menijo in so prepričani in zaprmej trdijo in …, da znajo lektorirati, nimajo pa pojma o osnovah: besedotvorju, koheziji, koherenci, stilistiki itd.
In zelo podobno je pri prevajanju: če ne poznaš angleške slovnice oz. še bolje, skladnje, ne razumeš, kaj ti neka bolj zapletena poved sploh hoče povedati, ne najdeš prevoda po nobenem od slovarjev, ker se slovenščina bolj ozira k britanski ang., ti pa imaš izraz iz amer. angleščine, ne znaš uporabljati raznih baz, jih ne poznaš in/ali ti je težko listati po njih, ti je (preveč) zamudno, ne uporabljaš prevajalskih orodij, torej si tudi ne moreš pomagati z bazo, ki bi ti pomagala pri delu, in še in še. Ne, resno prevajanje prav res ni hec. Tako kot tudi ne resno lektoriranje. Oba pa zahtevata poznavanje jezika. Ne znanje, poznavanje.
Moji sosedi se je po porodniški zgodilo isto. In je vzela najprej še enega otročka za pazit in potem še enega. Zdaj dve leti pozneje jih ima pet. Je pa res, da živi v hiši in si je postopoma urejala prostore za vrtec. Če si v stanovanju, lahko vzames npr. enega, samo je potem problem iskat sluzbo zate.
Hvala za vaša mnenja. Ko sem rekla, da sem veliko vlagala v jezike, to pomeni, da sem poleg rednega izobraževanja, kjer sem se učila treh tujih jezikov, hodila po jezikovnih šolah v tujini, imela privatne učitelje, delala sama, literaturo berem večinoma v tujih jezikih (predvsem angleščini). Strinjam se, da je razlika med TV angleščino in leposlovjem, ampak z veseljem sprejmem izziv. Tujci me redno sprašujejo, če sem native speaker in od kje sem. Tudi za svojo slovnico stojim – pa čeprav nisem tega študirala. Včasih sem objavljala članke v časopisih in revijah, kjer so me imeli kar radi, ker z mojimi prispevki ni bilo pravzaprav nobenega dodatnega dela, večinoma so šli v tisk v taki obliki, kot sem jih poslala.
Sicer pa ne pričakujem, da bi mi kdo dal delo na lepe oči, ampak z veseljem pristanem na preizkus, pa potem vidimo dalje. Tudi ne iščem full time dela, nekaj za zraven, ker kot rečeno, imam še majhnega otroka za pazit.
Obstajajo besedila, kjer delo bolje opravi kdo, ki se spozna na stroko (recimo strojništvo, elektrotehnika), kot pa diplomirani prevajalec, ki ni specializiran za ravno to področje. Seveda ob predpostavki, da ta oseba obvlada oba jezika in kaže določeno mero talenta, ki je za prevajanje potrebna. Po možnosti pa dela v navezi z jezikoslovci. Pri prevajanju stvari niso nikoli enostranske 🙂
Pozdravljena, avtorica!
Svetujem ti, da opustiš misel na lektoriranje, saj je v tvojih prispevkih ogromno napak. Na tvojem mestu se ne bi hvalila s poznavanjem/znanjem slovenščine/slovnice.
Raje se zaposli na področju, ki ga obvladaš.
Pa brez zamere, a tudi “samooklicanih” lektorjev je na trgu preveč. Ni vsak, ki je imel v srednji šoli slovenščino 5, primeren za lektorja!
Zdi se mi, da se dandanes skoraj vsak počuti kompetentnega za lektoriranje ali prevajanje. Škoda!
Brez zamere, mene so v Angliji spraševali, če sem native speaker, še preden sem prestopila prag univerze. Dovolj je lepa dikcija in vsaj približno poznavanje slovnice. Saj tudi native speakerji ne znajo bistveno več, če niso jezikovci. 🙂
Prevajati pa moraš, kot bi bila jezikovka – tudi v angleščini. Kaj šele v slovenščini.
Naredi testni prevod in ga daj dobremu lektorju v roke. Sem prepričana, da boš šokirana nad številom napak, ki si jih nevede naredila in še pomislila nisi nanje. Je pa res, da je kakovost prevodov tako padla, da sem prepričana, da ga boš brez težav spravila v promet. Na žalost. Lektorjev marsikje sploh ni.
Za kakšne denarje se danes dela, ni za verjet. In s tem se zbija cena vsem.
Punce, nikomur ne želim odžirati kruha, niti delati škode, tako da lahko mirno opustite napadanje še preden ste videle kak moj izdelek. Tudi v moji stroki je tako – in verjamem, da še marsikje, da je lahko nekdo z drugo izobrazbo ali celo brez nje, dosti boljši in uspešnejši. Pa tole ni iztočnica za nov prepir, upam.
Lektorstvo me ne zanima, rekla sem samo, da imam ljubezen do slovnice in tujih jezikov in da če sem že prostovoljno toliko vlagala v to, bi mi to lahko kdaj tudi prišlo prav (hm, kakšno grozodejstvo, kajne?). Sem pa toliko perfekcionista in samokritična, da se nikoli ne bi spuščala v nekaj, česar ne bi mogla kvalitetno opraviti. Zato tudi pravim, da sem vedno pripravljena na preizkus (mogoče pa sama ugotovim, da to ni zame;-)
Moja tašča je upokojena profesorica angleščine in si od mene sposoja angleško leposlovje in se vsakič sproti čudi, kako zahtevno literaturo prebiram. Nekaj časa sem tudi živela v tujini. Verjamem, da nisem povprečna “pocarka”, ki išče hiter postranski zaslužek.
PS. Kakšne izpite naj grem delat? Priznam, da še nisem raziskala tega, bi me pa zanimalo.
Za začetek kakšne certifikate splošne angleščine, recimo Certificate of Proficiency in English – CPE. Za angleščino je to najvišja stopnja, imaš tudi nižje. Če si pravilno ocenila svoje znanje, bi z nekaj priprave (nekaj rešenih vzorčnih pol) morala ta izpit narediti. Poguglaj, kaj se zahteva in kje v Sloveniji lahko izpit opravljaš. Seveda certifikat ni isto kot diploma iz jezika, je pa dobra referenca in “papir”, ki ga priložiš prošnjam.
Podobni certifikati obstajajo tudi za druge jezike (ne vem, kateri jeziki te še zanimajo).
Če bi se res rada dolgoročno vrgla v prevajanje, se lahko udeležiš tudi seminarjev za prevajalce, recimo tu: http://www.veris.si/jezikovni-studio/ Vsi prevajalci, tudi takšni z diplomo, se ves čas izpolnjujejo v vseh jezikih iz in v katere prevajajo, v prevajalskih orodjih, strokovnih področjih … Skratka: prevajanja se lahko s trudom in talentom tudi priučiš. Prevajalke, ki so se oglasile, je mogoče zmotilo to, da daješ vtis, “da že vse obvladaš”, v resnici pa kaj takega v tem poslu ne obstaja 🙂
Za začetek kakšne certifikate splošne angleščine, recimo Certificate of Proficiency in English – CPE. Za angleščino je to najvišja stopnja, imaš tudi nižje. Če si pravilno ocenila svoje znanje, bi z nekaj priprave (nekaj rešenih vzorčnih pol) morala ta izpit narediti. Poguglaj, kaj se zahteva in kje v Sloveniji lahko izpit opravljaš. Seveda certifikat ni isto kot diploma iz jezika, je pa dobra referenca in “papir”, ki ga priložiš prošnjam.
Podobni certifikati obstajajo tudi za druge jezike (ne vem, kateri jeziki te še zanimajo).
Če bi se res rada dolgoročno vrgla v prevajanje, se lahko udeležiš tudi seminarjev za prevajalce, recimo tu: http://www.veris.si/jezikovni-studio/ Vsi prevajalci, tudi takšni z diplomo, se ves čas izpolnjujejo v vseh jezikih iz in v katere prevajajo, v prevajalskih orodjih, strokovnih področjih … Skratka: prevajanja se lahko s trudom in talentom tudi priučiš. Prevajalke, ki so se oglasile, je mogoče zmotilo to, da daješ vtis, “da že vse obvladaš”, v resnici pa kaj takega v tem poslu ne obstaja :-)[/quote]
Hvala lepa!
Nikoli nisem rekla, da vse že obvladam (sicer tukaj ne bi spraševala:), želela sem samo povedati, da nekaj znam in imam rada in bi se rada preizkusila. Konec koncev te tudi na intervjuju za službo to vprašajo:)
Vsekakor imaš v prvem odstavku prav, ampak da nekdo brez izobrazbe pride do te točke, pa rabi veliko drila. Par let ni tukaj nič. Velja tudi za tiste z izobrazbo. Zato ja, v celotni zgodbi zmoti že to, da misliš, da obvladaš, pa si samo začetnica, ki bo mogoče obvladala čez deset let. V štartu ne obvlada pa nihče.
Jaz znam tudi kuhat, veš, pa zato nisem sposobna čez noč skuhat kosila za sto zahtevnih gurmanov. Pa čeprav marsikdo pohvali mojo kuho. Razumeš? Če se pa temu resno posvetim in sem se pripravljena učiti, pa nekoč bom. Zdaj pa si predstavljaj eno gospodinjo, da se hvali pred profesionalnim kuharjem, da to ona itak zna enako kot on z leti izkušenj.
Nikjer nisem rekla, da obvladam:-( Rekla pa sem, da mislim, da imam dobre predispozicije. Ne bodite tako občutljive.
A je katera mogoče videla mamo, ki se noče zanašat na zavod in socialno pomoč, ampak išče rešitve v dani zaj* situaciji v kateri se je znašla? In pri tem nikomur ne želi škodovati. Tudi v dejavnosti, s katero sem se ukvarjala, je bilo veliko samokolicanih svetovalcev, ki so delali škodo, tako da hudičevo dobro vem, kaj to pomeni.