Brat bi si naredil stanovanje v hiši od staršev
Brat bi si rad z ženo uredil stanovanje v hiši od staršev. Sčasoma bi bila hiša v celoti njuna, jaz nimam interesa biti tam. Sva se pogovarjala, kako bi uredila, da bi bilo fer. Recimo, da bi mi nekoč v prihodnosti izplačal polovico vrednosti hiše v času pred adaptacijo (to je okrog 80.000, namreč trenutna cena hiše). Ampak meni se to po pravici povedano zdi preveč, ker je to zelo veliko denarja za dat (no ja, tudi jaz ga nimam, pa še sama sem) in ker bosta on in njegova žena morala prenašat tudi moje tečne starše. Razmišljam nekako v smislu, da se zmeniva, da mi bo – ko bo čas za to – izplačal polovico od polovice vrednosti hiše, če se obvežeta, da bosta vzdrževala najine starše, če bo to potrebno. Nihče ne ve, kaj bo, ampak tako mi vsaj ni treba skrbeti, da bom morala nekoč več let plačevati še pol stroškov za dom za dva človeka. Se vam zdi to fer?
Ne, ni fer. Dom stane povprečno 1000€ na mesec, torej 12.000€ letno za enega človeka. Za dva to pomeni 24.000€ letno. V domu lahko živi še 10 let ali več. Tisti ki se obveže prevzeti starše je lahko v najbolj slabem scenariju ob kakih 200 do 300 tisoč € samo za plačilo domovom. Zakaj bi bilo potem “fer”, da ti zahtevaš polovico ali četrtino ali karkoli že? Fer bi bilo samo, da dobiš v takem primeru kakšno simbolično darilo. Recimo kakšno manjšo parcelico ali kaj podobnega.
Kaj pa, če tvoj brat vmes škripne, pa njegova privleče novega desca v bajto ? Al pa jutri tvojega očeta možganska kap in bo recimo res od pojutrišnjem naprej moral bit v domu na 24 urni-negi, recimo takole enih 20 let ? Eh, črnih scenarijev malo morje… Lepo do odvetnika, pa malo predriblajte takele zgodbe, da se ne boste vsi po vrti zahaklali. po moje.
Kaj je reko?
A da ti da 80.000?
Kaj je nor?
Pa še enih 50.000 bo vtaknil v bajto, da bo gori sploh naredil neko pametno stanovanje.
To je že 130.000…za 80m2 + da mam tasta in taščo skoz na grbi pa svakinjo vsaki vikend na vikend paketu.
Pa ni šans!!!!
Doma mi itak ponujajo 2 parceli – eno prodava, na drugi si za tak denar zgradiva hišo – če pa nama daš še ti teh 80.000 pa sploh super.
Niti s finančnega, niti z moralnega vidika se mi ne zdi fer. Z moralnega sploh ne, kajti do tvoje samostojnosti sta starša privedla tako tebe, kot brata, torej finančno sta skrbela za oba.
S finančnega vidika pa tako kot pravi moj predhodnik – v domu sta lahko starša živa še zelo dolgo, strošek za dom pa je ogromen, še posebej če je kakšna nepokretnost. Tudi mesto v domu ni zagotovljeno, tako da ob poslabšanju njunega zdravja lahko še dolgo ležita nepokretna doma.
Sprejmi polovico dediščine in polovico skrbi za starša, kot se spodobi.
Kljub temu, da večina ljudi misli, kako je fajn tistim, ki so pod isto streho kot starši, temu ni nujno tako. Tisti otroci, ki so drugje, pridejo ob nedeljah lepo fino na kosilo, dobijo postreženo in vstanejo od mize, ko odidejo pa otrok, ki je doma, pomaga staršem to pospraviti, oprati, počistiti. V današnjih časih ko so pokojnine smešne pomagajo tudi finančno, z delom okoli hiše. Finančno se to da opredeliti, z vidika vloženega truda, dela in časa pa ne.
Draga svakinja, saj te nihče ne sili, da moraš živet z mojimi starši. 🙂
Glede na moje izkušnje z odvetniki je sicer MON boljša referenca za vse možne črne scenarije, tako da se priporočam še naprej. Kolikor poznam svoja starša, ne bosta do smrti ničesar prepisovala na nikogar. Gre za to, da bi predvsem brat rad vedel, kaj lahko pričakuje od mene, če gre v to naložbo. Jaz mu ne mislim nagajat, svakinji tudi ne – sem bila tudi sama za “tamlado” in sem po 15 letih ušla tako rekoč s cekarčkom v roki. Seveda pa ne bi rada ostala čisto brez vsega, saj sem konec koncev že od 17. leta po svetu, brat je pa lepo doma in brez vsakih stroškov. Ampak naj bo, tako pač je.
Tista številka zgoraj za dom se mi zdi pa malo čudna. Saj imata starša tudi penzijo.
Tisti, ki prevzame skrb za starše, prevazame tudi celo dediščino in s tem tvega, da se bo zaklal.
Al pa prevzameta skrb za starše oba in potem tudi herbata oba – seveda skrb ne pomeni samo plačevanje doma pol pol ampak tudi da ustrezno pristaviš piskrček k pomoči za čas, ko bosta še starša doma in jima bo pomagal brat z delom in kuhanjem in vožnjami in čišćenjem ipd.
Tedaj bo hiša stara nwm žnj let in mogoče bo ocenjena glede na tržne razmere čist drgač kot je danes. Brat bo vrgel na mizo vlaganja v bajto, to se bo odštelo sem tja in se zračunal delež koliko komu pripada – tedaj boš lahko povedala, ali hočeš cel delež ali samo 1/100 ali pa boš ugotovila, da si še kaj dolžna in se boš rajši odpovedala vsemu skupaj.
Lahko, da bo čez 5 let padel metoerit na bajto tvojih staršev in ne bosta ne ti ne tvoj brat herbala ničesar…
Se pravi bajta je trenutno vredna 80.000.
Tvoje bi tako bilo recimo 40.000.
In ti bi pač imela 20.000 – jaz bi ti dala 10.000 in moj mož 10.000 + najin strošek bi bil adaptacija hiše in pa fizična in finančna skrb za tasta in taščo.
Pisano pa ne bi bilo ne na mojega moža ne na tebe nič dokler pač tast in tašča ne bi škripnila.
Varianta 1
To vse izpeljemo, moj mož škripne, čez 100 let ko škripneta še tast in tašča ti pobereš vse.
Varinata 2
To vse izpeljemo, ti škripneš, tvoj mož in otroci ne vedo nič o dogovoru, škripneta še tast in tašča in tvoj mož in otroci pridejo po 1/2 bajte.
Varianta 3
…. ne da se mi več, ker itak ne bi šla v to 😉
Po drugi strani pa jaz nimam koga poklicat, ko moram v bolnico in nisem imela koga poklicat, če sem rabila varstvo za otroke. Ko sem si zlomila nogo, sem morala odkloniti gips, ker ne bi imel kdo razvažat mojih otrok. V skrajni stiski sem se enkrat obrnila na brata, ne na starše, ker so me pač odpisali, ko sem šla. Vsaka medalja ima, kot pravijo, dve strani. In če sem pregurala brez njih, ko sem jih najbolj rabila, zakaj bi se silila, da jih vozim k zdravniku, ko ne bosta mogla. Verjetno bo imela svakinja ene 50x več od moje mame kot jaz.
tole je ena nora klasična slovenska familija. usedite se vi s tastarimi in naj onadva povesta, kaj sta pripravljena naredit s svojo bajto. ni pa nujno, najbrž jima najbolj paše tako, kar je tudi njuna pravica. če bi pa otroci radi jerbali pred njuno smrtjo in vlagali v njuno premoženja, pa naj se sami predlagajo.
Po drugi strani pa jaz nimam koga poklicat, ko moram v bolnico in nisem imela koga poklicat, če sem rabila varstvo za otroke. Ko sem si zlomila nogo, sem morala odkloniti gips, ker ne bi imel kdo razvažat mojih otrok. V skrajni stiski sem se enkrat obrnila na brata, ne na starše, ker so me pač odpisali, ko sem šla. Vsaka medalja ima, kot pravijo, dve strani. In če sem pregurala brez njih, ko sem jih najbolj rabila, zakaj bi se silila, da jih vozim k zdravniku, ko ne bosta mogla. Verjetno bo imela svakinja ene 50x več od moje mame kot jaz.[/quote]
Nikjer ne piše, da bosta tvoj brat in svakinja koristila njuno pomoč za varstvo otrok. Lahko se zanašata celo drug na drugega, si moreš mislit? Sta odrasla in delovno sposobna, otroka lahko dasta v vrtec. Težko pa verjamem, da ostarela starša ne bosta potrebovala pomoči in oskrbe, kot si jo konec koncev bila ti deležna prvih 17 let oz dokler si šla od doma. Tega pa se ne da zanikati, kajne?
Kaj ti gre pravzaprav v nos? Se bojiš, da boš morala prispevat za njuno starost, to te žuli? Takrat pomisli, da so te hranili, previjali, vzgajali, vozili sem in tja, te izšolali. Ti si šla prostovoljno proč, tvoj brat pa je ostal. V teh letih je morda že zelo veliko pomagal tvojim staršem in ja, morda celo oni njemu. Ti bi pa dediščino, ne bi pa pomagala. Slaba hčerka si, oprosti.
Hjoj…pa kje piše, da čez 20,30,40,50,60 let al kak dolgo pač mislita tvoja starša še živet, ta hiša še sploh stala?
Kaj če bomo tedaj vsi že živeli pod zemljo in bo ta hiša vredna celih 0,0001€?
Kaj pa če kaj pa če….
Dokler na brata ni nič pisano, tako dolgo ni nobene pravnega in ne moralnega razloga, da bi moral on tebi kaj dat ali izplačat. Prav tako morata za starše poskrbeti oba.
To kdo je pojedel več pišk pri starših in kodo je mamo večkrat peljal k teti Franci v Muretince je čist postranskega pomena – ja lahko da bo brat toliko fer, da bo rekel, da je mama čuvala njemu mulce in da bo že on poskrbel za njo – lahko pa bi bila ti tudi toliko fer, da bi mu rekla, da je on opravil levji delež skrbi in da boš ti sama krila mami dopust.
Jp. Ravno ta scenarij je razlog, da nihče ne prepisuje rad svoje nepremičnine na otroke. Verjetno bi ti ostala v hiši, če bi bila sama in se odselila, če bi imela novega partnerja. Nekaj vlaganja bi v tem primeru lahko zahtevala nazaj od lastnika hiše, kolikor vem, sicer pa vidim tu na monu, da bi ti kakšni najrajši vrgli pod nos, da lahko zahtevajo še najemnino za nazaj 🙁 Seveda bi pa tvoji otroci nekoč dedovali polovico te hiše (no ja, razen spet v primeru, da sem jaz kot tvoja svakinja žleht in prepričam dementno mamo, da mi vse podari …)
Po drugi strani pa jaz nimam koga poklicat, ko moram v bolnico in nisem imela koga poklicat, če sem rabila varstvo za otroke. Ko sem si zlomila nogo, sem morala odkloniti gips, ker ne bi imel kdo razvažat mojih otrok. V skrajni stiski sem se enkrat obrnila na brata, ne na starše, ker so me pač odpisali, ko sem šla. Vsaka medalja ima, kot pravijo, dve strani. In če sem pregurala brez njih, ko sem jih najbolj rabila, zakaj bi se silila, da jih vozim k zdravniku, ko ne bosta mogla. Verjetno bo imela svakinja ene 50x več od moje mame kot jaz.[/quote]
Nikjer ne piše, da bosta tvoj brat in svakinja koristila njuno pomoč za varstvo otrok. Lahko se zanašata celo drug na drugega, si moreš mislit? Sta odrasla in delovno sposobna, otroka lahko dasta v vrtec. Težko pa verjamem, da ostarela starša ne bosta potrebovala pomoči in oskrbe, kot si jo konec koncev bila ti deležna prvih 17 let oz dokler si šla od doma. Tega pa se ne da zanikati, kajne?
Kaj ti gre pravzaprav v nos? Se bojiš, da boš morala prispevat za njuno starost, to te žuli? Takrat pomisli, da so te hranili, previjali, vzgajali, vozili sem in tja, te izšolali. Ti si šla prostovoljno proč, tvoj brat pa je ostal. V teh letih je morda že zelo veliko pomagal tvojim staršem in ja, morda celo oni njemu. Ti bi pa dediščino, ne bi pa pomagala. Slaba hčerka si, oprosti.[/quote]
Kaj točno je torej tvoj koncept v tem primeru?
Tukaj imaš še par dilem o katerih še lahko razmišljaš med vikendom:
En otrok v najem drug zastojn doma – ali se taprvemu naj financira najemnina
http://med.over.net/forum5/read.php?151,7516762
Če bo brat dobil mansardo potem bi lahko meni zgradili celo bajto
http://med.over.net/forum5/read.php?151,6782858
Brat lahko dela, njegovo pa ne rabi bit
http://med.over.net/forum5/read.php?27,7117231,7117537
Bratu kupili 3 sobno v šiški in je vredno kakih 50 mio sedaj, oddaja ga pa za 700E, jaz pa imam 800 E plače in dajem 350 E za najemnino za 1-sobno?
http://med.over.net/forum5/read.php?140,4149843
itd itd
lep pozdrav od pravnice
Avtorica, jaz te popolnoma razumem. Jaz bom šla od hiše (vsi res ne moremo biti doma), že sedaj doma veliko pomagam. Brat ne pomaga nič. Dobil bo hišo, dvorišče, hektar njiv. Jaz nič Do tukaj vse lepo in prav. Jaz bom imela kredit za hišo, brat nikoli. Zakaj potem on ne bi plačeval za starša, če bosta morala enkrat v dom, ker bo hišo enostavno dobil. Sem to doma omenila, pa jim takoj ni prav, kaj to govorim. Ne vem kaj v tem primeru pravi zakon?
Saj v resnici je stvar preprosta. Če brat ne plačuje, pa še ti ne plačevat in naj plačuje občina, ki se bo potem v zapuščinskem postopku usedla na nepremičnino. In to na nepremičnino, na katero računa brat. Ti se pa pač odpoveš dedovanju.
Zdaj se bo ziher kdo oglasil, kako je to brezobrazno do staršev, ampak oprostite, je bilo že zgoraj napisano, da je tu lahko govora o nekaj deset tisoč evrih, torej skoraj polovici vrednosti stanovanja. Nimam toliko denarja, da bi lahko takšno vsoto kar odpisala in zamahnila z roko.