V kratkem bom rodila in razmišljam, da bi otrok spal z nama v postelji. Zanima me kako je bilo pri vas in zakaj ste se tako odločili.

Kolikor dojenčkov, toliko zgodb. Odločitev pa ni tvoja, ne dojenčkova, ne očetova, ampak skupna. Kar bo pri vas treh pac najbolj funkcioniralo.

Zagovarjam, da ima otrok svojo posteljo. Včasih pa je lahko tudi pri vama. Predvsem zaradi varnosti, dobrega spanja, prostora, pa tudi reda.

Moj je pri meni spal do 6. meseca. Zdelo se mi je prav, da je tako majhen otrok še v mojem objemu, kjer se počuti varno. Potem sem ga počasi privadila na posteljico in zdaj spi tam.
Obenem sem brala, da še nobena trezna mama ni pomečkala svojega otroka in da imamo zlasti mame čute tako na preži, da ni mogoče, da bi se med spanjem nehote ulegle na otroka. In to ti lahko potrdim: že ko je malo zacvilil, sem se prebudila.

otrok ima od vsega začetka svojo posteljico, ampak je ta zraven v spalnici ob moji strani.

zakaj?

da sva bolj mirna da je .k., ker ga lahko v vsakem trenutku preverim samo z tem da pogledam v posteljico in se ne rabim vstajat ter hodit po celi hiši.
itak pa je tudi kaka noč ko cleo noč ali vsaj del noči prespi pri nama.

Pri nas imamo otrokovo posteljico priklopljeno k najini – eno stranico smo vzeli stran in zvečer pač zlezem jaz z zgornjim delom telesa skoraj v kinderpet.
Ko otrok zaspi pa se odkotalim k možu 😛

Najprej v svoji košarici, potem v posteljici itd….včasih smo otroka vzeli v posteljo za mogoče pol ure ….nikoli za čez noč. Tudi kasneje smo spali skupaj le mogoče zjutraj eno urico-predvsem čez vikend. Bolj cerkljanje.

Pri nas je do 5. meseca spal med nama, bilo je zelo fajn, ponoči sem ga lepo hitro brez vstajanja in velikega zbujanja podojila in sva spala naprej. Manj naporno in pa bolše spanje, občutek varnosti za dojenčka, ki spi ob maminem dihanju in bitju srca. Potem sem ga preselila v posteljico tik ob najini in ni bilo problemov.
Dobra izkušnja, ki se bo nadaljevala pri naslednjem.
Ne se bat skupnega spanja in da bi ga razvadila, o tem je že dosti napisanega. Na začetku je odlično, potem kasneje pa odvisno. Če te ne moti cukanje, brcanje, ok 🙂
Preberi Povezovalno starševstvo ali še kaj…

Tudi pri nas so otroci ko so bili dojenčki spali pri nama z možem. noči so minili mirno, brez stresa tako za dojenčka kot nas.

Hvala vsem za izkušnje/mnenja. Bo kar pri naju spal/a.

pri nas je pa pri letu in pol zacel ponoci k nama hodit in ni ga lepsega kot to.

A zato, ker si potem imela izgovor, da nisi rabla seksat z možem?

Otroka nista nikoli spala v najini postelji. Delili smo le spalnico kak mesec in pol (poleg najine posteljice je bila še otroška).

A zato, ker si potem imela izgovor, da nisi rabla seksat z možem?[/quote]

Ne ne, nic se ne boj, pri nama zadeve laufajo kot je treba. Ce si pravilno prebrala pa vidis, da pride ponoci, tam nekje sredi noci, ne gledam na uro, bi pa rekla ob kaksnih 4h ali 5h zjutraj, midva takrat ze spiva, akcija je pa ze prej :-)) Oh, pa ce si mislila,da sva imela prej 1,5 leta pavzo zaradi poroda in malega otroka doma se pa tudi motis :-)))

Odličen recept, da boš čez pol leta pisala, da ima prasec drugo….

Odličen recept, da boš čez pol leta pisala, da ima prasec drugo….[/quote]

Pri nas je zelo ozka spalnica.
Posledično smo morali vanjo dati 160cm široko posteljo.
Posledično ne gre not otroška posteljica – razen pri nogah…ampak otrok ja ni pes, da bo spal pri nogah…
Ker otrok spi pri meni v postelji, spi mož v dnevni na kavču.
Včasih, ko nesem otroka spat, se uležem z njim in spim že ob 20:00.
Okoli 00.00 se prebudim in ugotovim, da moža ni na kavču oz v stanovanju.
A ima drugo?
Ali gre samo na polnočni sprehod, ker ne more spat – vsaj tako pravi?

Jaz imam 4 otroke, vsi so spali z nama (in moj p.. (prosto po BMW) ima še vedno mene najraje). Pa kakšni bedaki hodijo naokrog (tukaj mislim bmwja). Katera žival pa še da svojega mladička v sosednji brlog. Samo ljudje so tako pametni.

Seveda imajta ga pri sebi, nacrkljajte se do onemoglosti. Majhni dojenčki so kot dišeči mucki. Moji so zdaj že konkretni mladci in mladenke in mi je žal za tistimi časi tovrstnih skupnih užitkov.

Edino, če imata vodno posteljo, pa skupno spanje z majhnim dojenčkom ni priporočljivo!

Odličen recept, da boš čez pol leta pisala, da ima prasec drugo….[/quote]

Pri nas je zelo ozka spalnica.
Posledično smo morali vanjo dati 160cm široko posteljo.
Posledično ne gre not otroška posteljica – razen pri nogah…ampak otrok ja ni pes, da bo spal pri nogah…
Ker otrok spi pri meni v postelji, spi mož v dnevni na kavču.
Včasih, ko nesem otroka spat, se uležem z njim in spim že ob 20:00.
Okoli 00.00 se prebudim in ugotovim, da moža ni na kavču oz v stanovanju.
A ima drugo?
Ali gre samo na polnočni sprehod, ker ne more spat – vsaj tako pravi?[/quote]

Ne ne, nima druge….samo malo gre na sprehod, tam pa šteje koliko regratovih cvetov je v polnem razcvetu.

Sem pač bedak, moje mnenje je da mora otrok spati v svoji postelji od prvega dne. Izjeme so ko je bolan, pa kak dan morda za vikend. mene to moti, pri obeh je bilo tako in je z njima vse ok.
Vi pa kar crkljajte male sonče in vzgojite scrkljance in pezdetke…..

ko pride v posteljo otrok, odide iz nje mož.
to, da je mati ponoči komot, ni izgovor. ker potem si komot čez dan, pa se ti ne ljubi obleči nič drugega kot trenirko. lasje so speti v čop, ker imaš itak dojenčka in se ja ne boš šla modo. po možnosti 60 cm narastka, ker nimaš časa in energije prenoviti barve. modrca ne nosiš, ker je lažje tako dojiti in se na brzino preoblečti, če je treba. in čez 10 let vsa škoirana ugotoviš, da ima že nekaj let drugo.

morda sem malce karikirala, a to da imate oroke, ne pomeni da ste nanje suženjsko vezane. otrok pobere res veliko energije in časa, zato ni potrebe, da zanemarite moža še v postelji.

Pri naju spala in ostala. Še danes je tako …. Pa je že nekaj let odkar ni dojenček.

ko pride v posteljo otrok, odide iz nje mož.
to, da je mati ponoči komot, ni izgovor. ker potem si komot čez dan, pa se ti ne ljubi obleči nič drugega kot trenirko. lasje so speti v čop, ker imaš itak dojenčka in se ja ne boš šla modo. po možnosti 60 cm narastka, ker nimaš časa in energije prenoviti barve. modrca ne nosiš, ker je lažje tako dojiti in se na brzino preoblečti, če je treba. in čez 10 let vsa škoirana ugotoviš, da ima že nekaj let drugo.

morda sem malce karikirala, a to da imate oroke, ne pomeni da ste nanje suženjsko vezane. otrok pobere res veliko energije in časa, zato ni potrebe, da zanemarite moža še v postelji.[/quote]

Imam hčerko,staro osem mesecev. Od vsega začetka spi z nama. Najprej sem bila jaz na sredini, zadnji mesec pa je ona. Imamo posteljo velikosti 140×200, pa je mož še vedno v njej. In ga še vedno privlačim. Še vedno postane trd, ko ga taknem, poljubim. Kljub temu,da si las ne umivam več vsak drugi dan ampak vsak 3. ali 4. Narastka nimam, ker se ne barvam. Lasje so speti v čop samo zadnji dan,preden si jih umijem. Zjutraj se še vedno napudram in dam maskaro. Pa čeprav nimamo namena iti kam ven. Edino pri modrcu si zadela. Res ga ne nosim doma,je lažje. Poleti sem bla pa itak cel čas zgoraj brez. Res je tudi, da imamo še vedno kakšno kilo preveč. Ampak kot sem že napisala, še vedno ga vzburjam jaz. In sexava 5-6x na teden 🙂 In poleg vsega tega ne hodi ven s prijatelji, ne pije, ne kadi. Ven gremo vedno skupaj in s hčerko se ukvarja. Kopa jo samo on, previja jo on, ko je doma,.. Pa tudi v gospodinjstvu delava oba. Čudno kajne?

Pravila ni. Pri nekaterih to ne gre, pri nas recimo laufajo ločene spalnice super. Mene in moža.
Ma, sex je še celo veliko boljši kot pred porodom.

Ta večji je spal pri nama, se mi je zdelo lažje. V drugo sem mislila, da bo enako, pa drugi ni hotel spati drugje kot v svoji postelji, ki je bila čist ob zakonski postelji. naspani in potešeni smo bili v obeh primerih. Tako, da spite kot vam bo pasalo. ni pa rečeno, da bo otrok želel upoštavati tvoje želje.

Crkljala sem jo ure in ure, ampak spala pa pri meni ni in to iz čisto preprostega razloga, ker me je od začetka bilo strah, da bi jo slučajno kdaj pomečkala v spanju….v trenutku ko sem začutila, da postajam zaspana, sem jo vedno dala v posteljico……..

Pri nama striktno ločeno, sva bila oba za to takoj. Dokler sem dojila, je bil mali v posteljici, ki je bila tik ob najini postelji,da ni bilo treba vstajati ponoči. Potem smo njegovo posteljico malo odmaknili (hvalabogu dovolj velika spalnica), pri približno letu in pol pa je začel spati v svoji sobici tik ob spalnici. Od začetka je bilo nekaj jokcanja, sva puščala luč, pa pravljice in večerno cartanje… v roku dveh mesecev je bilo OK. Danes ima 2,5 leti, pa kdaj zjutraj sam prileze k nama, ko se zbudi pred nama, brez joka… 🙂