Vesna Vuk Godina v včerajšnji Oni
Stavka
Ona, 17.04.2012
Torej imamo stavko. Mnenja o njej so seveda različna in sledijo razredni razdeljenosti slovenske družbe: politična elita (tudi Pahor), lastniki in beli ovratniki – glavni predstavniki slovenskega vladajočega razreda torej – seveda menijo, da ni potrebna, da ogroža slovensko gospodarstvo itd.; tisti, ki ne sodijo v te kategorije, pa v glavnem menimo, da je potrebna. Pa ne le zaradi plač. Ampak zaradi tega, kakšna je slovenska družba v tranziciji postala. Slovenska država je namreč že zdavnaj ugrabljena država. Je prodana država. Država, katere temeljni cilj je služiti lastnemu vladajočemu razredu in Natu, EU ter podobnim zunanjim interesom. In apetitom. Država. Ki zgolj še na videz služi svojim državljanom. In državljani so to uvideli. Že pred časom. Čeprav morda niso nič rekli.
A zdi se, da je zdaj prišlo do točke, ko je državljanom (ali vsaj delu državljanov) dovolj. Sicer nekoliko pozno. A bolje zdaj kot nikoli. Ker gre na koncu koncev za ponovno podelitev temeljnega simbolnega mandata državi, ki so jo Slovenci pred dvema desetletjema dobili. Večina je ni hotela zato, da bo uničena tako rekoč vsa slovenska proizvodnja. Ni je hotela zato, da bi se Slovenija spremenila v trg zahodnih poceni in nekvalitetnih artiklov (ki bi jih zahodni proizvajalci morali, če bi jih ne prodajali na slovenskem in slovenskemu podobnih trgih, velikokrat uničiti). Večina je ni hotela zato, da bi bili ali da bodo brezposelni. Večina je ni hotela zato, da njihovi otroci v tej državi ne bi imeli nobene perspektive. Ni je hotela zato, da bi doživela tajkunizacijo. Kot je večina ni hotela zato, da bi se preganjalo male tatiče, velikih lopovov pa ne. In seveda je večina ni želela zato, da bi nova elita (z izjemami, ki seveda so in ki jim gre vsa čast) slovensko državo pokradla ali vsaj dovolila, da so jo pokradli drugi. Večina je tudi ni hotela zato, da bi novi kapitalisti zapirali tovarne, če jim država ne da denarja za nakup surovin za proizvodnjo, čeprav imajo na svojih privatnih računih milijone. Večina je prav tako ni hotela zato, da bi se slovenska ekonomija, pretvorjena v denar, pretočila na privatne račune v tuje davčne oaze. Večina te države ni izbrala zato, da bi trepetali iz dneva v dan, ali bodo še imeli službo in ali bodo sploh še lahko preživeli. Kot je tudi ni izbrala zato, da bi jih terorizirale nesposobne politične elite, katerih glavni interes je, da pridno izvajajo tuje direktive in dobijo, kot majhni nebogljeni fantki, pohvalo od tujega kapitala za svojo pridnost (verjetno pa jim kaj tudi kapne na njihov račun). Prav tako večina samostojne slovenske države ni izbrala zato, da bi jim bilo slabše kot v socialistični Jugoslaviji. In tudi ne zato, da bi se bali povedati, kaj mislijo in želijo, zaradi političnih sankcij in čistk. In tudi je večina ni izbrala zato, da bi jim politična elita ob stavki grozila, da dnevi stavke ne bodo plačani (seveda podlo računajoč na to, da tisti, ki jih je pred tem že spravila na rob preživetja, v stavki pač ne bodo sodelovali, ker si tega preprosto ne morejo privoščiti, saj bodo otroci lačni, položnice pa neplačane). Slovenci si svoje države niso izbrali zaradi podlosti in perverzij, ki nas obdajajo in za katere nas hočejo vladajoči večino časa tranzicije prepričati, da so nujni ukrepi v dobrobit države in državljanov. In tudi ne zato, da bi na njih, ko bodo na cesti izražali svojo voljo, poslali oboroženo policijo. Prav tako si je niso izbrali zato, da bi postali dvojni hlapci: najprej svojemu vladajočemu razredu, nato pa še interesom tujega kapitala. Se spomnite, da je ob ustanovitvi samostojne slovenske države šlo za svobodo? In za boljše življenje? Se še spomnite tega?
Stavkala bom ne toliko zaradi svoje plače. Ampak iz principa. Zato, da tej in takšni državi ne bom podelila simbolnega mandata. In zato, da bi v tej državi vendarle ne imeli lačnih otrok, ki nimajo denarja, da bi se pripeljali v šolo. Takšne stvari se ne smejo dogajati. Takšne stvari se preprosto NE SMEJO dogajati.
Vesna v. godina
Izjavlja podobno kot večina ljudi: drugi so krivi, mi nismo kradli. Ja, res je, kradli so posvečeni posamezniki. Ja, res je, za osamosvojitev nismo glasovali z željo po uničenju države, proizvodnje, dobrih podjetij. Marsikaj od tega je res. Ni pa res to, da nismo krivi. O, ja, pa še kako smo krivi:
1. Goljufanje na vsakem koraku, če je le moč, je osebno poslanstvo 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} populacije (od plačevanja na roko do navideznih samohranilk, paleta takih majhnih goljufij je osupljivo široka)
2. Konstantno glasovanje za ene in iste stranke/ljudi ne daje možnosti, da bi se kaj drastično spremenilo na bolje
3. Nezmožnost spoznanja (pri večini Slovencev), da je država slab lastnik/gospodar in slab upravitelj (denarja) – še vedno s(m)o večinsko proti majhni državi (nizki davki, majhen javni sektor, čimmanj državnega premoženja). V naših tranzicijskih časih je razlog predvsem v tem, da vladajoča elita ropa in pleni po vsem, kar je državnega, tako direktno (skozi državna podjetja) kot indirektno skozi prirejene razpise, podeljevanje raznoraznih subvencij po vezah, itd.
Še bi lahko našteval. Zavračam stališča (ne samo pri nas, tudi tista v Grčiji, Španiji, …), da ljudje niso krivi. Direktno, kazensko, res nis(m)o odgovorni, posredno pa zelo.
Oboje drži. Res je, da folk goljufa, kjer lahko. A to jim je omogočila neka vlada s svojimi zakoni. Samohranilke bi se dalo preprečiti z preverkami, zaposlit več inšpektorjev in hop. 50 bi jih moralo vrniti vse, kar so prejele, 1000 bi se jih nato samih prijavilo. In še je podobnih zadev. Pa vzgoja je pri tem pomembna – večina že osnovnošolce uči, da jim nihče nič ne sme in ne more, da jim je vse dovoljeno, pa potem zrastejo veliki fakini, ki menijo, da lahko vse, da ni avtoritet in posledično nimajo privzgojene morale. In takim potem nobena prepoved, noben zakon ne pomaga, ker jim je bilo vedno vse dovoljeno, njim ni potrebno nič upoštevat, oni lahko iščejo vse možne luknje. Da si nafilajo lastne riti, brez skrbi za posledice. Ker le-teh kasneje niti ni. In ostali? No, ti jih potem poveličujejo v junake. In potem dobimo Hilde, Kovačiče pa Črnigoje… Plačuje pa narod.