črpanje mleka
Iz večih različnih razlogov je prišlo do tega, da dojenje ni steklo in hčerkico hranim po flaški. Pri dveh mesecih načrpam nekje 400ml, ostalo pa dodajam prilagojeno mleko. Z nedojenjem sem se silom prilike sprijaznila saj je bilo preveč drugih poporodnih težav, ki jih še rešujemo. Me pa muči nekaj drugega. Zato, da uspem načrpati toliko moram črpat striktno na 3 ure. Kadar spustim kakšno črpanje, ko smo recimo pri zdravniku, v bolnici ipd se to takoj pozna na količini mleka. To v praksi zgleda tako, da na 3 ure se hrani in to traja vsaj eno uro. Jaz cca 1 uro črpam. Razliko zjutraj porabim za najnujnejše opravke, popoldan težave s kolikami, ponoči uspem včasih malo zaspati. Po pregledih še to malo časa porabim za dodatno črpanje saj sicer ni mleka.
Zadnje dni sem že tako izčrpana, da skroaj vsak dan sklenem, da ne bom več črpala saj poleg mene trpi tudi starejša hči za katero ostane zelo malo časa. Potem pa zaradi občutka krivde spet črpam in sem slabe volje. Začaran krog 🙁
Za vikend je malo boljše saj jo hrani mož, jaz pa pač črpam in mi ostane nekaj več časa. Čez teden je pa seveda v službi. Ponoči me tudi kdaj zamenja ampak spet zaradi službe kaj več ne gre saj potem počne neumnosti v službi:)
Tiste, ki ste črpale mleko. Koliko časa ste črpale? Na koliko ur? Kaj mi svetujete? Počasi bi šli tudi na kakšen malo daljši sprehod pa ne gre saj zunaj ne morem oz.ne želim črpati.
Prosim ne se skregat glede dojenja-nedojenja. Res bi prosila za kakšen nasvet, izkušnjo tisti, ki jim dojenje ni steklo iz bilokaterega razloga. hvala:)
Tudi jaz nisem dojilas. Sem si pa črpala mleko in to je nekaj najbolj utujajočega na svetu. Črpala sem si približno mesec dni . Bila sem tako utrujena, da se ne da opisati. Delala sem praktično samo to hranila in črpala mleko. Na koncu sem si izčrpala le še za en obrok. Dokler nisem zapadala v tako depresijo, da sem šla k zdravniku in mi je dobesedno prepovedala črpanje mleka. Hvlaa ti moja zdravnica. Nikoli več si ne bi črpala mleka. Ko sem nehala s tem butastim črpanjem sem postala spet vesela in dobila voljo do življenja.Aja pa nisem dojila in moj otrok je zdrav kot dren. Pri 2,5 letih še nibil bolan čisto nič, zanimivo od dveh mojih kolegic, ki pa se dojita pa sta oba že do enega leta bila trikrat v bolnici zaradi bronhitisa in vnetja žrela. BREZ SLABE VESTI NEHAJ S ČRPANJEM IN NE POSLUŠAJ KAKŠNIH PRIJATELJIC, KI TI BODO SKUŠALE NABIJATI SLABO VEST.
Sama sem imela podobno situacijo – zaradi problemov s sesanjem (in tudi drugih nevroloških problemov otroka) je bilo dojenje precej težko izvedljivo, želela pa sem ga kljub temu hraniti s svojim mlekom. Črpala sem si približno 3 mesece, nato pa je dojenje lepo steklo in sem ga po tem le še dojila do enega leta starosti.
Med tistim časom, ko sem mleko še črpala, sem večkrat poskušala tudi dojiti. Sin se sicer ni kaj dosti nahranil, sem pa imela takrat občutek, da so dojke bolj polne (predvidevam, da zaradi dodatne stimulacije, ki je od same prsne črpalke ne moreš dobiti). Tu in tam, ko se mi je zdelo, da mleko spet počasi usiha, sem v vso to črpanje (res ga je bilo ogromno) dodala še mogoče kakšno dodatno zraven (ponudba – povpraševanje :)). In pa seveda, prhanje s toplo vodo itd. Je pa res, da je bil sin takrat še edinček, tako da je bilo s tega stališča lažje, ker sem se mu lažje posvetila.
Upam, da ti bo uspelo, da dojenje steče, drugače pa ti svetujem, da delaj tako, da se boš ti dobro počutila. Če se boš dobro počutila, če ga hraniš s svojim mlekom, potem vztrajaj. Če se ti zdi, da boš manj obremenjena, če ga hraniš s prilagojeno hrano, tudi prav. Važno je, da ima otrok srečno, zadovoljno in (ne preveč) utrujeno mamico.
Če hočeš sebi in svoji družini najboljše PRENEHAJ S ČRPANJEM in otroka hrani z adaptiranim mlekom. Svojemu otgroku odrekaš sprehod in se rajši mučiš s črpanjem. Polagam ti na srce: popolnoma nič ni narobe s tabo in se ne obremenjuj s krivdo, si dobra mama in ne poslušaj raznih prijateljic in starih mam, ki te morijo z dojenjem, češ da če ne dojiš si slaba mama. Otroka pelji rajši nas spreho, ki ugodno vpliva na zdravje, kot pa da se mučiš s črpanjem.
Še ena taka. Dojiti se moj mali ni več hotel po mastitisu pri enem mesecu, od takrat naprej črpam. Pravkar je bil star osem mesecev, odločena sem, da bom črpala do njegovega enega leta. Najprej sem črpala z ročno črpalko Avent potem z električno črpalko Avent, po tem kot sem prebrala kar nekaj po internetu pa sem se odločila za nakup zame najboljše črpalke na svetu! Medela Freestyle. Črpalka je prostoročna, črpa iz obeh dojk naenkrat, prej sem načrpala po 500 ml mleka na dan, sedaj načrpam po od 750 do 900 ml na dan. Skratka precejjjjj več. Tudi mastitisev nimam več, pri Aventovi črpalki sem imela potem še dva (sem se rešila brez antibiotikov). Skratka, da se. Je pa res, da je naporno. Tudi jaz sem prej črpala po več k eno uro, da sem načrpala po manj kot 100 ml, vendar sem vztrajala. Sedaj črpam samo 5x na dan po pol ure. Nisem spreminjala ne prehrane, ne količine pijače, ne nič, samo črpalko sem zamenjala. Res je draga ampak, če si taka kot jaz, da ti največ pomeni, da je otrok na MM, potem ti svetujem, da vztrajaš. Jaz bom….
Še ena taka. Dojiti se moj mali ni več hotel po mastitisu pri enem mesecu, od takrat naprej črpam. Pravkar je bil star osem mesecev, odločena sem, da bom črpala do njegovega enega leta. Najprej sem črpala z ročno črpalko Avent potem z električno črpalko Avent, po tem kot sem prebrala kar nekaj po internetu pa sem se odločila za nakup zame najboljše črpalke na svetu! Medela Freestyle. Črpalka je prostoročna, črpa iz obeh dojk naenkrat, prej sem načrpala po 500 ml mleka na dan, sedaj načrpam po od 750 do 900 ml na dan. Skratka precejjjjj več. Tudi mastitisev nimam več, pri Aventovi črpalki sem imela potem še dva (sem se rešila brez antibiotikov). Skratka, da se. Je pa res, da je naporno. Tudi jaz sem prej črpala po več k eno uro, da sem načrpala po manj kot 100 ml, vendar sem vztrajala. Sedaj črpam samo 5x na dan po pol ure. Nisem spreminjala ne prehrane, ne količine pijače, ne nič, samo črpalko sem zamenjala. Res je draga ampak, če si taka kot jaz, da ti največ pomeni, da je otrok na MM, potem ti svetujem, da vztrajaš. Jaz bom….
Jaz sem imela nedonošenko, tako da drugega kot črpanje sploh ni bilo. Ubijajoče, res. Sploh ker je bila ona dolgo na EINNT, jaz pa doma. Pa črpanje, pa letenje v porodnišnico, spet črpanje, steriliziranje, črpanje, steriliziranje…..res naporno. Če se mala ne bi navadila na dojenje sčasoma, bi z mojim mlekom prenehala, ker sem se cel božji dan samo s tem ukvarajala.
Tako da se strinjam z mnenji zgoraj: če ti ne znese, prenehaj.
S tem dojenjem pretiravate, kot je bilo že neštetokrat napisano. Ženska se mora počutit slabo, ničvredno in nesposobno, če svojemu otroku ne daje lastnega mleka.
Glej, draga moja. Ne bo konec sveta, če ne boš črpala in tvoje dete bo prav tako zraslo tudi s prilagojenim mlekom. Je pa bolje, da ti to pove neka uradna oseba, ali patronažna sestra ali zdravnica, kajte le njej boš verjela. Vse, kar ti govorimo me, boš vzela z rezervo in se matrala, bila obupana in depresivna.
Vsak porod, vsak otrok, vsaka ženska in vsak organizem je razred zase. Nobena tukaj ne ve kaj preživljaš – malo zato, ker tudi nisi povedala (niti ni potrebno),
Ne potrebuješ zelene luči od množice žensk, da nehaš s tem mučenjem. Odločit se moraš sama.
Včasih se zgodi, da ženska ne doji, ker enostavno ne zna, kot nisem znala jaz. Situacija je bila pač takšna, da mi nikakor ni uspelo. Ampak ženske, katerih otroci so papcali, se redili in se pol ure na obrok dojili, nikoli ne bodo razumele, da obstajajo drugačni dojenčki, da je v ozadju lahko nešteto zgodb,… in takšne mame te bodo obsojale.
Torej, odločitev je tvoja, nihče ti pri tem ne bo pomagal, razmislit moraš pri sebi in morda na naslednjem pregledu v bolnišnici – kot omenjaš, poveš svojo težavo in sigurno se bo našla rešitev. V tvojem primeru je rešitev lahko, da nehaš črpat.
Ker se tu ne gre o meni, ti svoje zgodbe ne bom opisovala, ampak pri naslednjem otroku bom razmislila, dobro razmislila in se ravnala po zdravi pameti in notranjem glasu in če bo tako, kot je bilo tokrat… dvomim, da bom sploh dojila.
Nedojenje ni razlog, da bi se počutila manjvredno, slabo in nesposobno. Pritiski okolice so neupravičeni, sploh pritiski tistih žensk, ki tvoje zgodbe ne poznajo.
IN MOČNO UPAM, DA SE BO TA FAMA O DOJENJU NEKOČ KONČALA, KER JE PRERASLA ŽE VSE MEJE ZDRAVE PAMETI.
To je samo moje mnenje, kot že rečeno – poslušaj najprej sebe, za nasvet pa vprašaj nekoga, ki tvojo zgodbo pozna.
IN NE SE SEKIRAT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! – Ker verjetno je to zadnje, zaradi česar bi se sploh mogla sekirat.
sem kot blesava do konca 14 meseca..po eno uro za 50ml..mi ni žal in bi to naredila še stokrat. Upam, da imaš elektronsko črpalko in da se nalivaš s tekočinam kot nora. Pila sem čaje za spodbujanje nastajanja mleka pa veliko tekočine..tam 3-4 litre..dobila sem tudi neke tablete pri ginekologinji za spodbujanja nastanka mleka. Redno črpanje, stress free, nalivanje z tekočino ti bo obrodilo sadove. SREČNO!!