Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Spolnost Mladi, ljubezen in spolnost Izgubljena kreativnost

Izgubljena kreativnost

Še ne dolgo nazaj sem bila zelo ustvarjalna in polna idej; brez naprezanja. Danes mi to ne uspeva več. Vse, kar naredim, je bolj podobno solati, pa še to z veliko truda. Mislim, da se mi je zadeva poslabšala zadnji dve leti, ko sem imela v glavi samo diplomo in iskanje službe. Rada bi izkoristila svoje sposobnosti, ki so mi nekoč služile, danes pa nič več, ker mi ne uspeva. V glavi imam nametane neke ideje, ki jih par minut kasneje ne morem niti približati, kaj šele sestaviti v nek smisel. O področju pa ne bi govorila, no, morda kasneje.

A z leti ustvarjalnost pada, če imaš premor?

So ljudje z dobrim kratkoročnim spominom manj kreativni?

A racionalnost škoduje ustvarjalnosti?

Je kdo občutil podobno?

Živjo,

Alexis imam podobna občutenja kot ti – obremenjen s fakulteto, pa še čedalje manj ljubi se mi s temi stvarmi ukvarjati. 🙁
Leta pač naredijo svoje, mislim pa, da sem na nek način tudi prišel do točke nasičenja, čeprav ni nujno, da dejansko vem vse – lahko je samo neka “varka”. Vseeno.

V moji glavi se tudi prepleta od idej za motive risanja z ogljikom do enostavne elektrotehnike, vendar zaradi drugih stvari zadev ne morem (še sedaj) realizirati. Eno je sigurno organizacija časa in postavljanje prioritet, drugo so pa itak nepredvideni dogodki, ki ti izpodkopavajo ta “urnik”.

Pri meni z leti ne upada ustvarjalnost, se pa širi na več področij, čeprav osrednji motiv oz. tehnika je delo z rokami.

Odkar se izogibam določenih prehrambenim izdelkom, ki vsebujejo aspartam (tudi zmanjšuje zmožnost pomnenja; ah, ta Monsatno !), se mi spomin izboljšuje in s tem tudi ustvarjalnost, čeprav finta je v moč misli oz. usmerjanju neke ideje, da pride do realizacije. Če si skozi v nekem čustvenem afektu, zelo težko, da boš kaj skupaj spravil, moraš znati sebe pomiriti.

Mislim da je domišljija zelo pomembna za ustvarjalnost – vsaj “Eini” (Albert Einstein) je tako trdil. Domišljija se pa ne podreja znanju (toliko) oz. predvsem nekim fizikalnim zakonom, torej, da se nedoumljivo postavi v nek razumljiv racionalen okvir. Tega je malo, tako da če kaj fantaziraš vsaj, potem ni vse (še) izgubljeno. Včasih ga paše malo po “daydream-at”. 😛

Odvisno sedaj od področja s katerim se ukvarjaš, a bolj ko je ideja zapletena, večja je verjetnost, da bo treba posegati po bolj specializiranem znanju, da jo boš lahko udejanjil. To pa s seboj potegne tudi različne delovne pripomočke, material, ipd., vendar slednje, če imaš neko delavnico recimo, si lahko tudi sam narediš.

Še kaj ? 😀

Hvala za izčrpne odgovore o svojih izkušnjah o ustvarjalnosti, 12th_DNA. Pri sebi pa se mi zdi, da imam spomin veliko boljši kot nekoč, ustvarjalnost pa je slabša. Dobro se spomnim filma Prozac Nation, saj sem se prav prepoznala v glavnem liku punce, ki ji je ustvarjalnost padla. Moje področje je takšno, da ne zahteva veliko pripomočkov in orodij. Za raziskovalne namene seveda samo avto, ki ga k sreči imam.

nova
Uredništvo priporoča


Ej ni zakaj, pa še kdaj. 😀
Ta film je res zanimiv (videl le par odlomkov, op.p.), vendar je še bolj zanimivo, če pogledaš oz. poGoogle-aš kaj je Prozac (kemično)… 😉
Če imaš zraven še nekaj znanja o delovanju fluoridnih spojin (na človeške možgane, telo, psiho) potem ti je pa jasno zakaj ji je (med drugim) tudi padla ustvarjanost. Je pa litij bolj “in”.


Vsaj nekaj, ne ? 😐

Živjo, Alexis

Če izhajam iz lastne izkušnje ugotvaljam, da se mi kreativnost z leti ni izgubila. Opažam, da od kar delam na sebi, kreativnost dobiva vedno večji pomen in sem vedno bolj svobodna pri izražanju.
Pri meni ideje prihajajo v valih. Včasih nimam popolnoma nobene ideje, tudi če želim ustvarjat, vse kar se primem nastane “kar nekaj”. To lahko traja tudi več mesecev. Potem pridejo obdobja, ko imam polno idej, navadno se mi vrtijo po glavi, komaj čakam, da najdem čas, da lahko idejo uresničim. Navadno se na začetku ideja porodi, potem jo pa “tenstam” v glavi, in se sama od sebe nadgradi. V smislu, ne razmišljam veliko, ampak kar dobim ideje za izboljšave.
Če ne najdem časa za uresničitev, postanem nemirna. Od teh idej, se jih kar veliko realizira, včesih sem zadovoljna s tem kar je nastalo, včasih ziritirana.
Sem pa opazila, da potrebujem občutek časa, ko ustvarjam. Torej, da imam čas, da nimam nobenih obveznosti in lahko delam tudi več ur, če si ti želim.
Eva Žnidar

Hvala za odgovor tudi tebi, Eva. Upam, da je upad kreativnosti pri meni samo občutek, morda sem preokupirana z drugimi zadevami, ki me delajo nesproščeno. Zelo dober pripomoček pri ohranjanju idej se mi zdi preprost zveščič, kamor si zapisujem ideje in njene razširitve, saj se mi večinoma porodijo takrat, kadar v delo nisem prisiljena in ne morem zapisati: med čakanjem na spanec, med vožnjo v avtu, na kolesu … Je pa res, da pristanek na trdna tla lahko omili kreativnost. Ne morem živeti od te ustvarjalnosti in od zraka, zato razmišljam v smeri, da bi svojo kreativnost vnovčila – grdo rečeno, da bi lahko od tega pač zaslužila. In to je tisto, kar me muči.


Problem, pri katerem se sigurno lahko pojavi pripisati neko ekonomsko oz. tržno ocena nekemu proizvodu, je če le-ta izhaja iz tvoje ustvarjalnosti in jo z velikim veseljem delaš. Namreč lahko svojim proizvodom pripišeš preveliko ali pa premalo ceno koliko bi bili morebitno vredni. Ampak to je že prav spuščanje v nek poslovni model. 🙂

Lahko bi ti rekel tako, da če (trenutno) še ne obstaja trga za tvoje proizvode, ga… pač ustvariš, ne ? Sliši, bere se spet kot neka manipulacija, čeprav dejansko je, ker pravo trženje lahko naredi čudeže.
Finta je itak v tem, da človek lahko v osnovi preživi z zelo malo materialnimi dobrinami, a nam zunanji dejavniki (okolica) zmeraj na takšen ali drugačen način (televizija npr.) poskušajo “vsiliti” nove potrebe za proizvode, ki že čakajo na to za kar se oglašuje.
Apple je dober primer – oni recimo še preden dajo nek proizvod, pa naj bo iPad 3, IPod X, na trg, bistveno, bistveno prej ustvarijo (pri ljudeh) potrebo za to. Se cele mesece govori, na ven prihajajo “skrivne informacije” (ki sploh niso skrivne, samo hoče se ustvariti takšen vtis, zato da se poveča neko pričakovanje pri ljudeh) o proizvodu, pridejo slike, čez čas kakšni videi, itn. Ko pa so že ljudje tako “poneumljeni” oz. obsedeni s tem proizvodom oz. ko se v posamezniku dovolj v sebi nakopiči neka praznina (ker nimaš nekega proizvoda), pa samo najavijo kdaj, v kateri trgovini se bo porizvod prodajal, potem pa vidimo takšne prizore, a ne ?
Ljudje so realno žrtve, vendar ko dobijo tisti proizvod, katerega vse funkcije verjetno uporabljajo zelo malo, se pa počutijo izpolnjene, ker se je tista notranja napetost, ki se je nabirala skozi različne medijske kampanje, preprosto umirila.

Cela filozofija za tem. 😀

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close