Vabim vas danes ob 10. uri, da skupaj odkrivamo svet najvitalnejših matičnih celic, ki se nahajajo v popkovnični krvi in tkivu popkovnice.
Vprašanj in dilem je veliko, področje je kot iz znanstvene fantastike, ki se odvija že danes.

***
Želite izvedeti:

kakšna je njihova moč?
v kakšne namene se jih uporablja?
do kdaj se morata starša odločiti za odvzem?
kako poteka postopek odvzema?
kakšne so možnosti hranjenja?
in še kaj več?

Pridružite se pogovoru z gostjo tokratne Javne tribune, ga. Martino Oražem, MBA, iz družbe Neocelica.
Pogovor bo potekal na Starševskem čveku: http://med.over.net/forum5/list.php?151

več o JT: http://med.over.net/pr_novica/javna-tribuna-shranjevanja-maticnih-celic-ob-rojstvu-otrok/

Pozdravljeni,
zanima me:
1) Ali se da- oz. se bo dalo v prihodnosti zdraviti tudi MS- (multiplo sklerozo) z matičnimi celicami…(po svetu to že delajo nekje)…
2) ali so matične celice primerne tudi za ožje družinske člane- npr, teto otroka (ali starša) , ki so mu bile odvzete matične celice??
3) Ali zadostujejo tudi za zdravljenje odrasle osebe (nad 35 kg)– se jih da ”klonirat”?
4)..glede na to, da so za tolikooo bolezni- kdo plača zdravljenje? Bo šlo preko ZZZS-ja? – mi navadni ljudje si hrambo lahko plačamo, zdravjenje pa ravno ne.

Hvala za odgovor,
lep dan

Spoštovani,

ta hip je na vsa omenjena vprašanja odgovor: morda oziroma, ne vem. Zakaj? Ker je razvoj medicine nepretrgan, neprestan in včasih presenetljiv, saj je razmerje med pričakovanimi in nepričakovanimi odkritji za vsaj faktor 3 ali več v korist nepričakovanim. Če nas trenutno za uporabo tkiv za presajanje ovira imunska raznolikost, to ni nujno nepremostljivo in premostitev tega problema lahko drastično spremeni uporabno matičnih celic. Imunska raznolikost že zdaj ni enako pomembna za vsa tkiva in organe (npr. jetra so bistveno manj problematična kot npr. koža ali ledvice). Kar zadeva zdravljenje različnih bolezni (omenjate MS) je veliko odvisno od oblike iste bolezni (verjetno MS ni pri vseh ista bolezen ampak ima le pri vseh enak končni rezultat), veliko je odvisno od stadija bolezni, ko se jo odkrije, od starosti bolnika, ko se bolezen pojavi, od nešteto drugih dejavnikov, ki jih še ne poznamo itd….. napreduje tudi tehnologija gojenja matičnih celic, tehnologija preprečevanja staranja (apoptoza kromosomov) in tehnologija genskega inženiringa – vstavljanje ali deaktivacija določenih konkretnih genov v genskem zapisu itd. ipd…. in na koncu plačilo. …To je pa sploh povsem nestrokovno vprašanje, na katerega je morda možno predvidljivo odgovoriti v kateremkoli sistemu, razen v našem. Že zdaj ima medicina na voljo številne tehnologije, ki so sicer nominalno dražje kot je starejše zdravljenje, ampak pod črto, postavljeno na pravo mesto, bi z njimi ogromno prihranili ampak naš sistem postavlja črto, pod katero se računa, le tik pod neposredne stroške, koristi za pacienta naših birokratov skoraj ne zanimajo, zato se uvajanje novih tehnologij pri nas zavira kolikor je le mogoče. Moje delo kot zdravnik se ocenjuje samo po tem, koliko povzročam neposrednih stroškov, moje delovno mesto pa je stroškovno mesto. Koliko, koga in kdaj ga vrnem v proces delovne aktivnosti nikogar ne zanima. Zanima jih le, koliko stanejo moje rokavice, koliko morajo plačati za moje dežurstvo, koliko ur sem v službi, koliko porabim papirja za printanje izvidov, svinčniki, role papirja, zdravila, itd. ipd. kaj je posledica delovanja zdravstva pa ne ve nihče, ker nimamo niti približnih standardov, kaj pomeni 1 izgubljen delovni dan povprečnega zaposlenega (da se v razčlenitev izgub v zvezi z nadomestljivostjo ali nenadomestljivostjo posameznika ne spuščam), kaj pomeni ena uspešna kateterizacija srca z razširitvijo koronarne arterije, po kateri človek odkoraka domov in v službo namesto v posteljo bolnišnice do konca svojih dni, kaj pomeni histeroskopska sterilizacija ženske, ki namesto po 2 ali 3 dneh bolnišnice + 2 tednih bolniškega staleža lahko direktno iz operacijske odkoraka v službo (operacija pa stane 200 EUR več kot laparoskopska) itd. ipd., kolikor se vam da o tem razpravljati.