IZJAVA ZA JAVNOST

Center društvo za avtizem, organizacija ustanovljena za družine otrok z motnjami
avtističnega spektra (MAS), poziva državljanke in državljane Republike Slovenije naj
25. marca 2012 na referendumu o Družinskem zakoniku glasujejo PROTI.
Vas je naš poziv presenetil? Naj razložimo.
Glavni razlog našega nasprotovanja leži v tem, da želimo na novo oblikovati »družinsko
ustavo«. Menimo, da bi moral biti njen glavni namen ščititi in podpirati tiste, ki so tega najbolj
potrebni in upravičeni. Prav sem spadajo tudi vsi otroci s posebnimi potrebami ter
njihove družine, ki z velikimi žrtvami, odrekanji in ljubeznijo skrbijo zanje. Družinski zakonik
je pomanjkljiv, saj otrok s posebnimi potrebami sploh ne omenja, kot da družine, ki imajo
takšne otroke sploh niso družine!
Žal se je pokazalo, da nas staršev otrok s posebnimi potrebami, ki se vsak dan borimo s
sistemom, ki je krut za bolne in prizadete in nimamo časa za lobiranje in demonstriranje,
kljub stalnemu plačevanju davkov, vlada, ki je pisala Družinski zakonik, ni upoštevala.
Družinski zakonik, o katerem bomo glasovali 25.marca 2012, v svojem besedilu ne vsebuje
niti pojma »družine z otroki s posebnimi potrebami« ali »otroci s posebnimi potrebami«, kaj
šele, da bi se jim posvetil s kakšnim poglavjem in za njihovo boljšo kakovost življenja
predvidel rešitve.
2. člen Družinskega zakonika navaja:
»Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo,
če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi
koristi otrok uživa družina posebno varstvo države«
Sprašujemo se ali so pri pisanju Družinskega zakonika dejansko gledali in imeli v vidu vse
slovenske družine? Tudi tiste, o katerih se v javnosti manjkrat govori? Četudi so tovrstne
družine medijsko manj izpostavljene, še ne pomeni, da ne obstajajo! Kakšno varstvo nudi
država družini, ki ima med svojim družinskimi člani tudi osebo s posebnimi potrebami?
V 7. členu Družinskega zakonika je navedeno:
»Po tem zakoniku je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno
poslovno sposobnost.«
Kaj pa osebe, ki so dopolnile 18. let, poslovne sposobnosti pa vseeno ne bodo pridobile?
Govorimo seveda o osebah s statusom invalidov, med katere spadajo tudi osebe z
avtizmom. Kdo jih ščiti? In kdo ščiti njihove družine, ki bodo vseživljenjsko skrbele za njih?
Zakonik s tako definicijo zagotovo ne, zato od pristojnih zahtevamo, da podajo novo, bolj
ustrezno definicijo!
Že v naslednjem, 8. členu, je zapisano:
»Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi
ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starševska skrb pripada
skupaj obema od staršev.«
Sprašujemo se ali pisci Družinskega zakonika vedo, da se v Sloveniji vsako leto rodi
približno 200 otrok z avtizmom? Da glede na svetovne statistike v Sloveniji živi 20.000 oseb
z motnjami avtističnega spektra (MAS)? Potrebno si je prenehati metati pesek v oči in si
priznati, da obstajajo v naši državi tudi družine z avtizmom – ne glede na to ali je oseba z
avtizmom v družini otrok ali starš.
Kako Družinski zakonik podpira potrebe otroka z MAS, ko odraste in si zaželi ustvariti svojo
družino? Kako Družinski zakonik podpira posameznika z MAS pri tem, kar je pravzaprav
temeljna pravica vsakega posameznika? Je družina, ki jo ustvari oseba z avtizmom
manjvredna od družine, ki jo ustvari njegov normalno-čuteči vrstnik? Bomo celotno zadevo
pometli pod preprogo in se naredili nevedne? Ali pa bomo posvetili nekaj pozornosti temu,
kako podpreti njegovo željo po družinskem življenju ter obenem otroku, rojenemu v taki
skupnosti, zagotoviti celovit razvoj?
Prav tako je potrebno dodati, da čeprav je število ločitev zakonskih partnerjev v Sloveniji že
tako visoko, je še višje med partnerjema, katerima se rodi otrok s posebnimi potrebami. Kako
Družinski zakonik ureja situacijo, ko skrb za razvoj otroka s posebnimi potrebami pripada
samo enemu staršu?
V 10. členu je zapisano:
»Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke obravnavajo in vzgajajo s
spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne
izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.
Starši imajo pri skrbi in odgovornosti za korist otroka prednost pred vsemi drugimi.
Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne
stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z
ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo
in ga spodbujajo v njegovem razvoju.
Druge osebe, državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil in organi lokalnih skupnosti
morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka in pri tem otroka ne
smejo izpostavljati nobeni obliki telesnega kaznovanja ali drugi obliki ponižujočega ravnanja.
Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje
pozitivnega starševstva.
Otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to
zahtevajo druge koristi otrok.«
Ta člen je na deklarativni ravni lepo zapisan, a ima precej pomanjkljivosti. Veseli nas, da
govorimo o otrokovi koristi, vendar se sprašujemo, kako lahko Zakonik govori o koristi, ki jo
morata zagotoviti starša, če sama država ne predvideva zaščite družine, v kateri otrok s
posebnimi potrebami živi. Kako lahko država zahteva nekaj od svojih državljanov, če niti
sama tega ne upošteva!
Simona, uporabnica storitev Centra društvo za avtizem nam je zaupala svojo zgodbo:
»Ko je bil Blaž star 2 leti in smo ga želeli skupaj z bratom dvojčkom vpisati v vrtec, ga v vrtcu, zaradi
tega, ker ima avtizem, niso sprejeli. Posebnega razloga niso nikoli navajali, vendar pa sem zaradi tega
morala ostati doma. Po dveh letih, so Blaža sprejeli v vrtec, jaz pa sem na srečo spet dobila službo.
Ker mož dela dopoldan, sem sama morala sprejeti službo popoldan, ker sem morala vrtcu zagotoviti,
da bom, v kolikor bo potrebno, v dopoldanskem času vedno na voljo.«
Prav tako se nam zdi licemersko od države Republike Slovenije, da kljub zapisu o
zagotavljanju pogojev za delovanje nevladnih organizacij, Centru društvu za avtizem pogojev
za delovanje v letu 2012 ne zagotavlja, kljub temu da smo edina organizacija, ki se
sistematično ukvarja z razvojem storitev s področja avtizma v Sloveniji in edina zagotavljamo
podporo družinam otrok z avtizmom.
Naša vizija, ob ustanovitvi leta 2005, je bila pomagati Republiki Sloveniji pri zagotavljanju
podpornih storitev za osebe z avtizmom in njihove družine. Misija Centra društva za avtizem
je bila zagotoviti državi napredek na tem področju in namesto nje iskati ter nuditi rešitve pri
izzivih, s katerimi se soočajo osebe z MAS in njihove družine, ter navsezadnje pomagati
državi, da ne zaostaja pri razvoju izobraževalnih, zdravstvenih in podpornih storitev za osebe
z MAS. Poleg tega si je društvo za cilj postavilo osveščati strokovno in laično javnost o tej
motnji, kar mu je uspelo bolj kot katerikoli državni ustanovi, zakonu ali združenju do sedaj.
Danes, kar 7 let kasneje, je država pokazala svoj odnos do svojih državljanov (predvsem
tistih s posebnimi potrebami) in do organizacije, ki je nesebično opravljala njene naloge.
Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije preko katere svoje delovanje financirajo
invalidske in humanitarne organizacije, katerim status odobri Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, je Centru društvu za avtizem za celoletno delovanje namenilo 2.000€.
Center društvo za avtizem tako ne zmore in tudi ne želi več opravljati storitev, ki bi jih
osebam z MAS in njihovim družinam morala zagotoviti država. In čeprav je Republika
Slovenija podpisnica številnih mednarodnih pogodb in sporazumov in se je zavezala cilju
ustvarjanja socialnih in pravnih pogojev za šibkejše člane družbe, svojih nalog ne opravlja
kot bi bilo treba.
Zato smo se odločili za umik in dajemo priložnost novi vladi, da pokaže svoje sočutje in
razumevanje za vse vrste in oblike družin (ne le za tipične, istospolne, enostarševske ampak
tudi družine, ki imajo za svoje člane osebe s posebnimi potrebami), saj vse te družine (in
njihovi člani) pomagajo tvoriti oz. dajejo pomen temu kar imenujemo država – Republika
Slovenija.
Zato sedanjo vlado pozivamo naj podpre organizacije, ki resnično pomagajo otrokom s
posebnimi potrebami in njihovim družinam ter napiše nov Družinski zakonik, ki bo pravičen
do vseh družin in bo naslavljal njihove potrebe, ne pa podlegel medijskemu in finančnemu
vplivu. Kot pravi pregovor: »Veriga je toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen.«
Vesna Melanšek,
predsednica Centra za avtizem

Sem PROTI.

Moti me to, da je družinski zakonik ratalo samo eno…in to je, da tisti, ki smo proti, nasprotujemo gayem in lezbijkam, ostali pa so za njih. Se pravi okoli posvanjaja otrok. A to je le delček zaakonika. Notri je še milijon stvari, ki niso ok in ki zahtevajo malo več pozornosti.

Prav je, da ste opozorili na to veliko pomanjkljivost. V naši družini imamo osebo s posebnimi potrebami. Vsako toliko časa hočejo tem ljudem nekaj vzeti – še tisto malo, ki jim država nudi sredstev, s katerimi naj bi taka oseba preživela. Zadnja ” cvetka” -pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev- otroka s pos. potrebami sploh niso šteli kot družinskega člana, ker da ima lastne dohodke ( 270 € invalidnine), kot da živi izven družine, samostojno. Čeprav je z odločbo CSD določen skrbnik za to osebo, ker ni sposobna samostojnega življenja. Razume naj, kdor lahko!
Jaz sem bila ZA tale zakonik, zdaj pa se pridružujem vašemu mnenju. Naj že enkrat prav uredijo zadeve, ne samo za otroke in osebe z MAS, ampak za vse takšne, ki potrebujejo dodatno skrb.
Lep pozdrav

Pri nas se niti ne ve kdo je otrok s p.p. Ne znajo niti tega ugotoviti. Znajo samo vse “butaste” poslati za peke peciv.

vse lepo in prav ampak ta zakon je v pripravi že več let, kje so pa do danes bili vsi s pripombami na zakon, takšnimi in drugačnimi?
šele dan po tem ko smo v nabiralnike dobili zakon in 14 dni pred referendumom kaj takega pride na dan?

milo rečeno čudno se mi vse tole zdi res!

Sem brala zakonik, v glavnem piše , kakšne so obveznosti in dolžnosti, ko gredo partnerji/zakonci narazen. O potrebah družine bolj malo. Hvala za opozorilo.

Meni se zdi nenavadno, da se to izjavo za javnost najde samo tukaj na monu.

sem šla gledat in je res, nikjer na netu ni sledi o kakršni koli izjavi centra za avtizem proti DZ, še bolj čudno.

tole je vse kar najde google

Imam otroka z MAS in sem dobila gornjo izjavo na svoj mail iz uradnega maila Centra za avtizem.

Slabo si ti to brala.

http://www.avtizem.org/izjava_za_javnost_druzinski_zakonik.html

Izjava se nahaja na http://www.avtizem.org

Že, ko se je zakonik sprejemal, smo opozorili na nekatere stvari, za katere smo mislili, da jih bi bilo potrebno urejati s tem zakonom, pa na žalost pri prejšnji vladi nismo naleteli na…pravzaprav na nič… zato je morda to priložnost, da pa le morda opozorimo na še nekatere skupine, torej posebne potrebe, ki zahtevajo posebno varstvo s strani države in ker od viška ne boli glava….mislimo, da povsod, v vsakem zakonu, kjer bodo te osebe vključene, je bolje kot da niso.
Nekateri mislijo, da je ta naš poziv veter na mlin homofobom…vendar to ni – je le poziv, da se vsaj enkrat zavzamemo za pravice tistih, ki si jih dejansko ne morejo izboriti sami.

Sem pred oddajo prve pripombe pregledala celo njihovo stran, pa nisem našla, nato še z guglom, pa tudi nič, in se mi je zazdelo sumljivo.

tudi jaz….

škoda da ste tako pozni!

časa je bilo dovolj, ko ste videli da se pri nas po uradni poti – preko ministrstev in tistih, ki bi vam resnično morali prisluhniti!! (no, tudi to je en aspekt kako se pri nas v javni upravi ne dela tako, kot bi se moralo, pa pustimo zdaj to!) – ne pride nikamor, in ko ste videli, da nov družinski zakonik v nobeni meri ne zajema otrok s posebnimi potrebami, bi vam moral zatulit alarm, povezat bi se morali vsi organi, ki kakorkoli zastopate otroke s posebnimi potrebami in stopit v javnost.

zdej se pa pregovarjamo tukaj o tem zakoniku kot da se daje ali odvzema pravice gejem, kot da je to nek gejevski zakonik. Žalostno 100x žalostno, da se vse zaintereserane skupine niste izpostavile in oglasile že prej. Upam da vam v tem času uspe pritegniti pozornost in izpostavit pomankljivosti novega zakonika.

Morate vedeti da če človek ni sam konkretno povezan z določenim problemom, je zelo majhna verjetnost, da se bo sam zanimal zanj. Vi ste tisti, ki se morate izpostavit, opozorit, priti v javnost, da se vas sliši, da bomo mi ki pojma nimamo zvedeli in razumeli ……. žal je tako.

No, tole je malce prehudo posploševanje. Poleg tega pa, če ne veste, ne morete soditi. Če nismo uspeli takrat, bomo morda sedaj. Če ne bomo, bomo morda kdaj drugič. In če komu t izgleda homofobno naperjen poziv – nas niti ne moti. Vsak ima pravico do svojega mnenja in mi ga izražamo sedaj po tej poti. Še enkrat. In če bo treba, ga bomo še večkrat.
Se pa strinjam, da je to žalostno – vendar pa na žalost tudi na področju organizacij, ki delujejo na področju PP vlada slovenska miselnost in slovenski karakter.

če je to pisanje namenjeno meni naj povem da sem na vaši strani, vas podpiram, če s takim odnosom kot pišete tule sodelujete med seboj različne organizacije pa se ne čudim, da je stanje tako kot je, žal.

veliko sreče vam želim.

Ko smo pri dveh zakonih, ki so se sprejemali, eden na področju sociale, drugi šolstva, želeli sodelovati z organizacijami, katerim bi moralo biti v interesu podobno kot nam – vsaj tako smo mislili – smo naleteli na odzov v smislu “jaz bom za svoje že poskrbela” – predsednica zelo močne organizacije mi je tako odgovorila v telefonskem pogovoru. In je res. Parcialno. In tako je bilo tudi sedaj – poleg tega pa moram reči, da je dejansko bila ex vlada zelo “težek” sogovornik – vsako zadevo so vzeli kot napad na njih (govorim o teh s katerimi smo se pogovarjali), poleg tega pa so bili v preteklem mandatu izrazito izraženi osebni interesi na tem področju nekaterih ministrov…… V vseh letih delovanja sem, smo nehali vstopati v bitke, ki so bile že vnaprej znane kot bitke z mlini na veter – in smo se raje osredotočili na razvoj storitev, iz samega osveščanja pa smo se bolj kot ne umaknili.
Ne vem ali bo sedaj bolje – vem samo, da nikoli ni prepozno. Trenutno mi gre po mislih pesem Lenyja Kravitza It ain’t over ’til it’s over ……Mi smo pač bili v teh preteklih 3 letih primorani spremeniti strategije.

Hvala za lepe želje – vam pa moram povedati še nekaj: staršem venomer ponavljam, kako se je treba izpostaviti. Vendar pa sem sama na lastni koži občutila, kaj pomeni, če se izpostaviš.