Odrekanje, zategovanje pasu – ko gradite
Smo na tem, da bomo začeli graditi. Nekaj (približno polovica) začetnega kapitala, ostalo bomo sproti stiskali. Zaenkrat še ne mislimo vzeti kredita, morda nam znese celo brez. Računamo na enih pet let gradnje, potem pa vselitev.
Kako zelo ste zategovali pas med gradnjo?
Mi mislimo preklopiti na najnujnejše + nekaj malega zraven (kakšen izlet, kino tu in tam, pica zunaj, slaščičarna recimo enkrat na dva meseca), oblačila, čevlji zreducirano na minimum, oprema nula, hrana osnovno + nekaj malega priboljškov tu in tam, počitnice le poleti kak poceni paket na morju ali celo kemp (imamo opremo), potrebščine le kar bo res potrebno in nujno.
Kako pa set vi gradili in zategovali pas?
Pri nas ravno začenjamo z gradnjo, smo pri količenju.
Imamo privarčevano polovico.
Kredit nameravamo vzeti čez nekaj mesecev, vseliti se čez leto in pol.
S počitnicami je tako.
Smučanje za 5 dni v Slo, na morje bomo šli za 10 dni v apartma.
Na kosila že tako nismo hodili ven, v kino gremo že tako redko,…
Izleti me niti ne težijo, saj kdaj bo pa čas zanje??????
Morda za kakšen praznik.
Oblačila, obutev-to, kar otroci potrebujejo kupimo in tudi bomo, še kakšen kos več, da nisem obremenjena s pranjem.
Pri hrani ne bomo in ne šparamo, je pa res, da poskušamo ne metati hrane proč.
Mislim, da s tem, ko ne bi kupili svežega sadja, zelenjave, rib, ne bi bistveno prihranili.
Si pa npr. letos z možem nisva kupila novih bund, snežkov, ker je lanska zimska oprema za naju še čisto ok. Npr.
Ne kupujemo brezveznih reči, čpasopisov, revij, razen National g., na katerega smo itak naročeni. Ne kupujemo več knjig, ne hodimo na masaže, h kozmetičarki, tu in tam pa vseeno v savno, na kakšno sprostitev..
Vso srečo.
Nekako povedano takole : nikoli se ne konča z gradnjo. Narediš in po toliko letih se spomneš da bi še to imel, pa ono. Pa mine spet nekaj let, pa je treba že kaj posodobit, renovirat, obnovit.
Ne varčuj pri gradbenem materialu.
Še en vic.
Na sodišču se znajdejo pesek, cement in apno, ker se je hiša podrla.
Pride na zagovor pesek, pove svoje, apno prav tako psvoje, zadnji pride cement in reče, če me prej niste mešali, me tudi sedaj ni treba.
Ko so moji starši gradili hišo, je bilo šparanje alfa in omega. Sami smo veliko naredili. Na dopust nismo hodili. Hrana iz domačega vrta, kupovali smo kakšen kruh, olje, moko in take reči. Na oblačilih smo itak šparali (zlasti starša). Starša sta ustvarila velik kapital (za naše razmere), ampak ko se danes spomnim v mojem spominu ni slik, ko bi uživala s starši na morju … ali ko bi doma zabušavali in se preprosto zabavali (no, kakšen človek ne jezi se ali podobne igre so prišle na vrsto pozimi). Sta pa starša poskrbela, da z bratom nisva bila za nič prikrajšana (kar se tiče šole, oblačil, šolskih izletov, izobraževanja).
Tako, da jaz ko sem šla na svoje sem gradnjo v takih pogojih takoj odmislila.
Drugi otroci so hodili na morje, na izlete, mi pa samo na bajto. Vse vikende in dopuste preživljali na gradbišču. Odkar pomnim, smo šparali na oblekah, kinih, kaj šele da bi si privoščili kakšno drobno neumnost. Še skromno darilo za rojstni dan je bilo pospremljeno s saj veš, ni denarja.Kmalu ko je bila dograjena, sva se z bratom odselila in starša sta ostala sama v dvonadstropni hiši. Zdaj jo mama težko vzdržuje, komaj napraska za kurjavo, še midva ji pomagava, ampak da bi pustila svoje žulje, to pa ne.
Koliko bodo otroci stari, ko bo hiša končana? Vrt in hiša sta prednost, dokler so otroci majhni, potem pa vedno manj – pri 11, 12 je čar mimo. Sploh če se iz kakega večjega kraja ali mesta selite v manjši kraj, kjer bo stalen problem prevoz …
Tako da še enkrat razmislite glede kredita … Ker ponavadi je tako, da moraš in pri znesku in pri trajanju prišteti še vsaj petino.
A si mogoče pomislila, da sta starša ob graditvi računala, da ti rešijo stanovanjski problema in da ostaneš doma. To je pa za današnjo mladino samoumevno. Jaz sem 27 let gradil, pa še to v časih Tita – ko je včeraj tukaj gor pametoval. Mladina ima danes polno rit vsega.[/quote]
Joj, upam, da nisi ti gradil še za svoje otroke in jih tako zasužnjil na mehko.
Joj, upam, da nisi ti gradil še za svoje otroke in jih tako zasužnjil na mehko.
NEEE nisem jih zasužnil, kjer jim je prelepo doma – ne da niti ficka denarja za ogrevanje, elektrika, optika – ob sobotah in nedeljah se ne spomnijo, da bi mogoče ona dva (snaha+sin) skuhala kosilo. OK med tedom delata do 17 ali 18 VEŠ KAJ MI JE TAMLADA REKLA ENKRAT, da naj ne pričakujem preveč od njuju -kar bom stori sam to bom imel – ZATO pa jim danes ne kuham kosila.
Gradili smo pet let in se nismo ničemur odpovedovali. Dobro, niti ne pretiravamo z dopusti in izleti, večerjami… Na dopust smo šli 1x poleti za 14 dni in za božič 3 dni. Včasih še na kakšen izlet vmes. V bistvu si zdaj privoščimo enako. Gradnja res ni razlog, da za par let prenehaš živeti. Sploh, če imaš male otroke. Tistega časa ti nihče ne povrne. Pa še strošek počitnic v primerjavi s stroškom gradnje je prav zanemarljiv, tako da…
Jaz pa priznam, da se čudim!
Kakšne dohodke to imate, da se pri gradnji hiše ne odpoveste dopustu, smučanju, sladoledu, slaščičarni (osebno se sploh ne spomnim, kdaj sem bila nazadnje v slaščičarni!), kinu, gledališču, izletom, oblačilom in sploh vsem! Potem pa še pravite, da ste se kao nečemu odpovedali. Ja čemu pa?
Še celo brez kreditov gradite!
Resnično me zanima, kakšne dohodke imate in kaj delate, ker meni je to malo čudno. Ok, verjamem, da so tudi taki, ampak da je pa v tem trenutku ravno na Monu pet takih, mi je žal malo neverjetno.
A si mogoče pomislila, da sta starša ob graditvi računala, da ti rešijo stanovanjski problema in da ostaneš doma. To je pa za današnjo mladino samoumevno. Jaz sem 27 let gradil, pa še to v časih Tita – ko je včeraj tukaj gor pametoval. Mladina ima danes polno rit vsega.[/quote]
Ja, a oba z bratom sva že kot 10-letnika pravila, da tam ne bova živela. Sva bila v bloku med prijatelji zadovoljna. Prav zato, ker pri nas ni bilo nobenih odnosov, spominov na lepe trenutke, ni bil nobeden posebno navezan na dom in sva takoj po srednji šoli šla v najem v mesto.Poznam kar nekaj takih, kjer se je dogajalo isto.
Jaz bi na tvojem mestu vzela kredit, hitro končala bajto, potem pa jo, recimo, deset let odplačeva.
Hitro zato, da jo boste lahko čimprej uživali in ne pet let zagonili vsakega vikenda in vseh živcev z bajto.
Deset let pa zato, da se ne odrekaš življenju. Če pravite, da bi v petih letih spravili skupaj brez kredita samo z odrekanjem, spravite tudi v desetih letih z malo odrekanja. Ker res ni življenje, če otrok na vsako stvar, ki si jo želi, sliši odgovor, da ni denarja, ker gre vse v bajto. Jo bo zasovražil, še preden bo gotova.
A si mogoče pomislila, da sta starša ob graditvi računala, da ti rešijo stanovanjski problema in da ostaneš doma. To je pa za današnjo mladino samoumevno. Jaz sem 27 let gradil, pa še to v časih Tita – ko je včeraj tukaj gor pametoval. Mladina ima danes polno rit vsega.[/quote]
Ja, a oba z bratom sva že kot 10-letnika pravila, da tam ne bova živela. Sva bila v bloku med prijatelji zadovoljna. Prav zato, ker pri nas ni bilo nobenih odnosov, spominov na lepe trenutke, ni bil nobeden posebno navezan na dom in sva takoj po srednji šoli šla v najem v mesto.Poznam kar nekaj takih, kjer se je dogajalo isto.[/quote]
Recimo pri nas. V bloku mi je bilo fajn, pol so me pa zvlekli nekam bogu za hrbet, kjer ni bilo ne avtobusa ne telefona ne družbe. Od staršev nisem nič imela, skoz samo ta bajta, pa “saj veš, da ni denarja”. Prvi dan po gimnaziji sem šla in ne grem nikoli več nazaj v tisto brezvezno, veliko, mrzlo bajto na konec sveta. Kdo ima polno rit in česa? In zakaj bi si želela živeti v isti hiši z ljudmi, ki si veliko let niso znali vzeti deset minut zame in moje potrebe? So pač gradili, so bili zmatrani.
Gradiva 6 let, letos poleti se mislimo vseliti. Financirava vse sama, na dopust letos ne gremo. Nujno se moramo preseliti, ker se zdej stiskamo vsi 4 v eni sobi. Ne smučamo, lani smo uživali dva tedna morja. Otroka imata za obleč, novo kolo, trampolin,… Mislim, da jima nič ne manjka. Ne gradiva sama, ampak najameva izvajalce, tako, da če smo za vikend na bajti, smo zato, da uživamo na sprehodu in na dvorišču( trenutno živimo v stanovanju). Kar se tiče odpovedovanja- seveda je. Premišljeno nakupujeva hrano, obleko. Varčujeva za večje izdatke. In ja-hiša je večni strošek, ampak mi bomo imeli od nje več kot imamo zdej v stanovanju,.Brez kredita pa pri nama ne bi šlo. Sva pa vzela bolj kratkoročen kredit, tako,da lahko zraven še vedno dava kaj na stran
Berem vse to – kaj pa vam je hiše treba – zadeva pa je taka: nekje je treba živet, ali denar zapravljaš za svojo hišo ali pa za najemnino. Res so stanovanja cenejša, ampak kvaliteta življenja je pa tudi drugačna. Pa ne vem ravno, če drži, da se imajo boj radi v stanovanjih, kot v hišah. Tam, kjer ni ljubezni, je vseeno kje se živi – ali v hiši ali v stanovanju. Drug problem je, če se lotiš podviga, ki ga finančno ne zmoreš in potem res delaš samo za hišo. To je nesmeselno. Ampak zase moraš poskrbet, če ne živiš ravno pri starših – tam so pa drugi problemi – denar sicer ostaja, a kaj ko je sovraštvo med generacijama večinoma na visoki stopnji.
Ni nam lahko.
Točno tako sva nardelila midva…imela nekaj prišparanega denarja, nekaj so nama pomagali oboji starši, ostalo vzela kredit na 10let in po letu in pol zidarije sva preseljena 🙂 Se splača![/quote]
Točno tako upam, da se čez leto in pol vselimo, da bo pri nas.
Starši nama ne pomagajo, a imava prcelo, gradbeno dovoljenje, čakamo na vreme.
Nekaj imava prihranjenega, sedaj po parceli, gradbenem, nama je ostalo še 170.000, nekaj bova v tem letu še zaslužila, za ostalo kredit. Upam, da na čim krajše obdobje.
O zategovanju pasu pa tako. Letno sedaj porabimo za dopuste cca. 5000 – 6000 €. Če ne bi gradili, bi si privoščili kakšne bolj eksotične počitnice.
Ven gremo redko jest, že prej je bilo tako.
Ne kupujemo nepomembnih in nepotrebnih reči.
Prodala sva najin dražji avto, ga zamenjala za cenejšega in na račun za hišo položila 20.000. Ne zapravljava na avtomobilih, novi nepotrebni športni opremi, izjema so otroci.
Ne menjava telefonov za vsako figo, opreme v stanovanju sedaj več ne dokupujeva, nisva zamenjala TV-ja,….
Na kavo še vedno hodiva, včasih gremo na bazen, izlet.
Sicer pa za te stvari že tako nimamo veliko časa. Ne prej, ne sedaj. Ni razlike. Torej tu ne zapravimo preveč.