Delovno pravo in zaposlitev

Jubilejna nagrada

Default avatar
Spoštovani,

v delovni knjižici imam pod rubriko: "podatki o delovnem razmerju" vpisano obdobje 5 mesecev (plačevala sem si prostovoljno pokojninsko zavarovanje med letoma 1992/93), na strani 26 pod rubriko: "podatki v času nezaposlenosti, ki se všteva v zavarovalno dobo" 6 mesecev in na strani 31 pod rubriko: "naknadno priznana zavarovalna doba (podaljšano zavarovanje)" cca 3 mesece.

Prostovoljno pokojninsko zavarovanje sem si "plačevala" kot občanka - obenem pa sem honorarno delala v privatnem podjetju.

Sedaj sem zaposlena v državni upravi več let...

Pridobivam različne odgovore glede pravice do jubilejne nagrade, zato me zanima ali se vsa zgoraj navedena zavarovalna doba upošteva za dodelitev jubilejne nagrade in na kateri pravni podlagi?

Za odgovore se vnaprej zahvaljujem.
lp
Tina
Default avatar
Mislim, da če niste delala oz. bila zaposlena, da vam potem to ne gra v seštevek za jubilejno nagrado. Ker gre pri izplačilu za dopolnjeno delovno dobo. Tako vam ne pade v ta del niti honorarno delo.

Tule spodaj si lahko preberete malo daljši sestavek, katerega sem nekoč skopirala iz neta, ko sem sama nekaj rabila.

"Jubilejna nagrada je pravica delavcev, ki je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem.) ne ureja, pač pa jo določajo posamezne kolektivne pogodbe.

Pravica do jubilejne nagrade, višina in način izplačevanja
Vesna Rebronja, univ.dipl.prav.
Rubrika: Plače in delovna razmerja Natisni

Pravico do jubilejne nagrade delavca za dopolnjeno določeno delovno dobo v določenem časovnem obdobju, urejajo splošna kolektivna pogodba, kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kot tudi Podjetniške kolektivne pogodbe oziroma splošni akti dejodajalca.

Tako se v splošni kolektivni pogodbi, kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma v splošnih aktih delodajalca določijo:

• pravica do jubilejne nagrade,
• višina jubilejne nagrade, ki pripada delavcu po določenem obdobju- najmanj 10 let,
• obveznost do izplačila jubilejne nagrade in
• rok za izplačilo jubilejne nagrade.

Delavec si zagotovi pravico do jubilejne nagrade, ko dopolni:

• 10 let delovne dobe,
• 20 let delovne dobe,
• 30 let delovne dobe.

Pridobitev te pravice, je enako obravnavana v vseh kolektivnih pogodbah, kot tudi splošnih aktih delodajalca, tako da si sleherni delavec pridobi to pravico ob dopolnitvi 10, 20 ali 30 let dosežene delovne dobe.

Pri določanju višine jubilejne nagrade, ki jo delodajalec izplača delavcu, pa se ta razlikuje glede na dejavnost, ki jo delodajelec opravlja, saj so si s kolektivnim dogovarjanjem, nekatere panoge priborile ugodnejše rešitve. Ugodnejšo ureditev višine jubilejne nagrade lahko zasledimo tudi pri nekaterih podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalcev, saj končno vsak delodajalec to vprašanje lahko uredi po svoji presoji-seveda ugodneje.

Vsekakor pa velja povedati, da se mora pri višini jubilejne nagrade vsak delodajalec ravnati po določilih zgoraj omenjenih aktov oziroma kolektivnih pogodbah.

V splošni kolektivni pogodbi je višina jubilejne nagrade določena:

• za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega
razreda,
• za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda,
• za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.

Višina jubilejne nagrade je lahko določena tudi glede na plače zaposlenih v RS in se določi kot povprečje te plače za pretekle tri mesece.

Odvisno od panoge, se tudi višina procentualno razlikuje, ker najdemo primere, kjer je ta višina določena:

• za 10 let delovne dobe v višini 40%,
• za 20 let delovne dobe v višini 60%,
• za 30 let delovne dobe v višini 80%,

oziroma:

• za 10 let delovne dobe 50%,
• za 20 let delovne dobe 75%,
• za 30 let delovne dobe 100%.

Zadnji delodajalec je dolžan izplačati jubilejno nagrado, ki si jo delavec pridobi, v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev.

V delovno dobo se ne vštevajo obdobja dokupa delovne dobe za čas služenja vojaškega roka in za čas študija.

Za izpolnitev pogoja pridobitve pravice do jubilejne nagrade, se štejejo vsa leta dela delavca, tudi pri delodajalčevih predhodnikih.

Opredelitev zadnjega delodajalca - izplačevalca jubilejne nagrade pa določimo glede na to, kdaj je posamezen delavec pridobil to pravico.

V primerih, ko posamezen delavec dela skozi vso delovno dobo pri enemu delodajalcu, to ni sporno, saj se ve, kdo je zadnji delodajalec - izplačevalec jubilejne nagrade.

V primerih, ko posamezen delavec opravlja delo v določenem časovnem obdobju, pri različnih delodajalcih, se pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri delodajalec je zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade.

Odgovor na to vprašanje najdemo, ko ugotovimo pri kateremu delodajalcu si je posamezen delavec pridobil to pravico, ne glede na skupno delovno dobo pri " trenutnemu" delodajalcu.

Navedimo en primer:

Če je delavec pridobil pravico do jubilejne nagrade pri " staremu" delodajalcu, vendar mu je slednji ni izplačal v enomesečnem roku, ima delavec pravico na podlagi 204. člena Zakona o delovnih razmerjih, pisno zahtevati od delodajalca, da kršitev odpravi oziroma svoje obveznosti izpolni.

Če delodajalec v nadaljnem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

4. odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih pa določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Če je delavec medtem zamenjal delodajalca, "nov" delodajalec ni dolžan izplačati jubilejne nagrade delavcu, ki si jo je pridobil pri njegovemu predhodniku.

In še en primer:

Če delavec spremeni delodajalca in si pridobi pravico do jubilejne nagrade šele pri "novemu" delodajalcu, je slednji dolžan delavcu izplačati jubilejno nagrado ne glede na vso delovno dobo delavca pri "staremu" delodajalcu.

Glede na to, da se delovna doba delavca, ki jo je dosegel pri delodajalčevih predhodnikih všteva v skupno delovno dobo je, ne glede na trajanje zaposlitve pri "novemu" delodajalcu, slednji zadnji delodajalec in izplačevalec jubilejne nagrade."
Default avatar
Na osnovi tega http://www.uradni-list.si/1/content?id= ... zlaga+KPJS se kot čas šteje samo čas, ko je bil zaposleni v delovnem razmerju ali pa opravljal samostojno dejavnost.

Razlaga 35. člena KPJS (Dodatek za delovno dobo) z dne 5. 1. 2009, objavljena v Uradnem listu RS, št. 3/2009 dne 16. 1. 2009, se nadomesti z razlago:

»Dodatek za delovno dobo – 35. člen KPJS

V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanje samostojne dejavnosti doma ali v tujini.«.


(po "starem" je bil vštet ves čas, kot ga priznava ZPIZ za zavarovalno dobo)
Default avatar
Spoštovani
Slišal sem, da država izplača jubilejno nagrado za doseženo delovno dobo 30 let. Ali je to res in kam naj se obrnem?

Hvala za odgovor, lep dan
Jože .
Default avatar
Pozdravljeni,

v kateri panogi oziroma sektorju ste prosim zaposleni ?

Hvala in lep pozdrav,

Daša Modic Gorjup
Default avatar
Pozdravljeni,

v mojem podjetju sem zaposlen 10 let brez prekinitev pri enem delodajalcu. Pripada mi ljubilejna nagrada. Moje vprašanje ej pa ali to izplača delodajalec ali država.
V teh časih me skrbi če je to do delodajalca da se lahko obrišem pod nosom.
Ali mi lahko kdo odgovori?

Hvala in LP Mitja
Default avatar
Jubilejno nagrado in karkoli drugega iz naslova delovnega razmerja vedno izplača delodajalec. Edino bolniški stalež nad 30 delovnih dni gre v breme države oz. zavoda.

Vprašanje pa je, če vam zares pripada jubilejna nagrada? Če tako določa kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, potem vam mora delodajalec to plačati enako, kot vam mora plačati npr. regres za letni dopust. Najprej se ga ustno opomni, nato pisno, na koncu pa po potrebi tožba. Zastaralni rok znaša 5 let.
Default avatar
Najprej hvala za odgovor. V kadrovski so mi rekli da mi to pripada. Torej mi to mora moje podjetje izplačati to nagrado obvezno kot regres.

LP
Default avatar
ma to je samo teorija. Ko sem dopolnila 20 let delovne dobe in prijazno opomnila delodajalca, mi je rekal, naj sanjam dalje.

In kaj?' Naj ga grem tožit? Naj pljuvam v lasten krožnik? Konec koncev imam službo in plačo, s aktero se preživljam, če ga tožim, pa....kako se bomo le gledali??
Default avatar
A res KepiC, a to je samo teorija? Kaj pa pol, k ne boš dobu za malco, vožnjo al pa ko kakšen mesec ne boš dobil plače? Itak, da ne boš tožil, saj ne boš pljuval v lastni krožnik. Mislim, res, kako se bosta pa pol z direktorjem gledala, če ga boš tožu zaradi plače, mar ne :) Aja, plačo moraš dobit, ostalo je pa dobra volja delodajalca, saj res. Pa še vesel si lahko, če sploh kaj dobiš.
Default avatar
Sem v službi v javnom sektorju. Oktobra bom dopunil 40 let delovne dobe.Ugotovil sem da mi delodajalec ni isplačal jubilejne nagrade takrat ko sem imel 30 let del.dobi.Kakšne so zdaj moje pravice.Lep pozdrav
Default avatar
Denarna terjatev iz delovnega razmerja zastara v petih letih. Se pravi, če bi vam moralo podjetje plačati jubilejno nagrado pred 10 leti, je zdaj že prepozno za karkoli.
Default avatar
Kaj pa v primeru, če si tik pred jubilejem.... npr., septembra 2013 bi dopolnil 30 let delovne dobe; ampak, firma gre v stečaj julija 2013.
Potem takem, ni jubileja, ali pač? In če je, kdo ti ga izplača, če je firma šla v stečaj, par mesecev pred zasluženim jubilejom?
Hvala.
Default avatar
Pogoj za jubiljeno nagrado za 30 let je, da to nekje piše in da si 30 let v podjetju. Če si zaposlen en dan manj, ti ne pripada. A ni to logično?
Default avatar
Je logično :)
Če pa si, po stečaju firme, na zavodu oz. na čakanju in ti teče delovna doba... potemtakem ti Zavod izplačala jubilej?
To bi tudi lahko bilo logično.
Default avatar
prosim za odgovor oz pomoč pri tem vprašanju

bil sem zaposlen pri delodajalcu A 3 leta
potem sem bil zaposlen pri delodajlcu B 1/2 leta
in se vrnil k delodajalcu A sedaj 7 let ( vrnitev pa po 1.1.2006--- pišem ker naj bi se tu kar veliko spremenilo z nekimi uredbami)

skupna delovna doba torej 10 1/2
skupna pri istem delodajlcu A, ki bi bil v tem primeru izplačevalec 10

oz. vprašanje --- ali sem do nagrade upravičen sedaj ali res šele npr.2016, če bom še pri delodajalcu A

hvala
supersix
Default avatar
Šteje skupna doba in ne doba s prekinitvami. Čeprav gre praktično za istega. Če velja ZUJF, potem velja ZUJF. Če si v tej smeri. Ostalo pa kakor pravijo kolektivke.
Kolegica je imela podoben primer, ko je bila vmes drugje in se ji bo priznalo šele takrat, ko bo dosegla skupno dobo, brez prekinitev.
Default avatar
pozdravljeni

za tole sem se pozanimal na sindikatu in se šteje vsa delovna doba, tudi s prekinitvami
to je zapisano tudi v sami pogodba, na začetku pri določitvah izrazov

(11) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe« pri zadnjem delodajalcu se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena in prekinjena):
- pri zadnjem delodajalcu
- pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega
- za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih od katerih so bili prevzeti

tako, da lahko prijateljico obvestite o tej zadevi
je pa res, da sem jaz gledal samo KP za strojno in elektroindustrijo; lahko da v drugih KP ni tako
lp
b
Default avatar
Pozdravljeni,

Upam, da mi bo kdo znal odgovorit.

V gospodarstvu sem bila zaposlena 19 let. Letos bom dopolnila še 10 let delovne dobe v javni upravi.
Se pravi, da bom naslednje leto dopolnila 30 let skupne delovne dobe.
če letos dobim za jubilejno nagrado za 10 let (pri zadnjem delodajalcu) ali mi je potem ta isti delodajalec dolžan plačati tudi jubilejno za 30 let skupne delovne dobe.
In kako je to obdavčeno?

Hvala in lp Petra
Default avatar
Na podlagi 177. člena ZUJF si upravičena do jubilejne nagrade za 10 let dela v javnem sektorju v višini 288,76 EUR. Skupna delovna doba ne pride v poštev. Jubilejna nagrada ni obdavčena.