Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

V šestih letih od socialne 72 tisoč evrov

Default avatar

Romi, kaj pa

Jadranka Tkalec. Po 39 letih dela v sociali pravi, da bi Slovenci raje jedli le krompir, kot pa da bi državi v zameno za pomoč pustili svojo hišo.

Bo po vašem mnenju novi sistem pravičnejši?
Pri nas smo se vedno trudili, da so pomoč res dobili ljudje, ki so jo potrebovali. Vedno pa se najde kdo, ki zna dobro izigravati državo. Delo na terenu in reševanje anonimnih prijav sta namreč zelo težki.

Predvsem pri zunajzakonskih skupnostih, ki pa jih bo zdaj nova zakonodaja postavila na malo bolj trdna in realna tla. Ko boš vnašal vlogo, boš videl, ali je bila dogovorjena preživnina ali se je koristil očetovski dopust. Iz tega bo razvidno, da tukaj diši po zunajzakonski skupnosti. In partnerjema ne bo več treba biti v taki zvezi leto ali več, kot je bilo zdaj.

Kje pa vidite pomanjkljivosti?
Problem se mi zdi pri državnih pokojninah. Teh niso imele samo žene direktorjev in zdravnikov, ki bi denar porabljale le za kavico in šminko. Velika večina žensk
 je od teh pokojnin živela ali pa so imeli možje manjše pokojnine in so žene izpolnjevale pogoje za državno pokojnino.

Zdaj pa je vprašanje, ali bodo po novem do denarja sploh upravičene. Če ima mož pokojnino nekaj več kot 400 evrov, ne bosta imela več te pravice. Ob tem se bojim ne samo psihičnega in fizičnega nasilja, temveč tudi ekonomskega nasilja med partnerji.

Ta pokojnina je bila okrog 190 evrov, a nekaj je vendar bilo. Možnost je sicer dobiti izredno pomoč, a tudi ta pade pod dedovanje.

Po novem pričakujete več ali manj upravičencev?
Ne pričakujem upada. Menim, da bo več upravičencev do socialnih pomoči. Ljudje, ki imajo recimo 260 evrov pokojnine, brez varstvenega dodatka namreč ne bodo mogli preživeti.

Se bo torej struktura prejemnikov socialnih pomoči spremenila?
Ker državnih pokojnin ni več in se tudi varstveni dodatek seli v odločanje na center za socialno delo (CSD), bo med uporabniki več starejših.

Bodo pa tudi mladi, prvi iskalci zaposlitve in študenti, ker ne bo več fiktivnih vpisov. Imeli bomo namreč povezavo z ministrstvom za visoko šolstvo, zato se ne bo več možno le prepisovati z ene fakultete na drugo, ampak bo dejansko treba študirati.

Koliko ljudi pa se je na vašem CSD do zdaj odpovedalo socialni pomoči iz strahu, da bi se jim država vpisala na nepremičnino?
Zelo malo, ker se o tem pravzaprav ni niti govorilo niti v naši odločbi to ni bilo nikjer zapisano. V 39 letih delovne dobe, ki jo imam, je imel mariborski CSD le štiri primere, ko je država zahtevala pomoč nazaj.

Šlo je za prejemnika socialne pomoči z enim starim avtom, ki je šel v prodajo po njegovi smrti, in pravobranilstvo je od nas zahtevalo podatke, koliko pomoči je dobil.
Pa na Teznem je šlo za dve hiški, a je država od zahtevka odstopila, ker so bili tudi dediči naši prejemniki in niso imeli dovolj sredstev za preživetje.

Bo pa zagotovo še nekaj odpovedi pomočem drugo leto jeseni, ko bodo šle v zemljiško knjigo prve zabeležke prepovedi odtujitve in obremenitve.

Kako ljudje gledajo na to, da bi se jim država lahko usedla na nepremičnino?
Že pred časom sem govorila z neko vdovo; njeno stanovanje je bilo večje, kot je bilo po normativu zanjo. Rekla je, da raje je krompir, kot da bi ji država kaj vzela. Lani smo imeli v Mariboru kar nekaj stečajev, pa moram povedati, da jih je od 270 Konstruktorjevih delavcev, ki so bili upravičeni do izredne socialne pomoči, po pomoč prišlo le 30.

To so bili v glavnem ljudje, ki imajo hišo in so se raje odrekli pomoči, kot pa da bi dopustili, da bi jim država posegla po nepremičnini. Na to, kaj bi potem pustili potomcem, so ljudje zelo občutljivi.

Kaj pa zlorabe? Se bo sistem še dalo zlorabljati?
Še vedno. Težko bo pri zunajzakonskih skupnostih, ki jih je vedno težko nadzirati. Kot mlado pravnico me je na neki obravnavi sodnica vprašala: “Pa vi veste, gospodična, kaj pomeni zunajzakonska skupnost?”

Jaz sem jo gledala pa je rekla: “To je skupna postelja pa skupen pisker. Zdaj mi pa vi dokažite, ali jo to tako v tem primeru ali ni!” Ne morete dokazati, razen če se spremenite v muho! To je res težko dokazljivo!

Vam bom povedala primer iz prakse. Za gospo, ki je bila prejemnica socialne pomoči, smo dobili namig, da živi pri moškem in je z njim v partnerskem odnosu. S kolegico sva opravili obisk, gospa naju je sprejela.

Vprašali sva jo, kje spi, pa je rekla, da na kavču. Ko sva jo vprašali, kje ima kakšno posteljnino, nama je pokazala eno blazino. Na vprašanje, kje spi gospod, pa nama je lepo prijazno pokazala še zakonsko posteljo, na kateri sta bila dva vzglavnika. Stopiva še v kopalnico, on je imel levo ščetko, ona desno. Pa nisva mogli dokazati.

Čeprav sta vedeli, da sta partnerja?
Seveda. In kaj se je zgodilo potem? Gospod je umrl. Potem je pa dokazovala, da je z njim živela v skupnem gospodinjstvu – za družinsko vdovsko pokojnino.

Ampak koliko možnosti imate sploh strokovni delavci, da greste na teren pogledat, kaj se dogaja? Nekateri opozarjajo, da so CSD postali le še administrativne službe.
Zelo malo časa je; ob torkih in četrtkih, ko ni uradnih ur. Sploh s to novo zakonodajo izzveneva strokovno delo. Dosti bo sedenja, vnašanja, papirologije, za teren bo malo časa.

Zlorabe bodo še vedno možne, saj se ljudje znajdejo. Ampak mislim, da jih bo manj, ker bomo lahko podatke preverjali na enem kraju.

Toda sistem ne bo zaznal denimo hiš v tujini.
Res je, tega ne bomo zaznali, tudi zdaj nismo. Razen če človek dela v tujini in je rezident. Res pa je v vsaki vlogi zapisano, da je nekdo pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pred leti smo denimo po nalogu kriminalistov v Mariboru pregledovali okrog 40 romskih družin.

Ugotovilo se je, koliko nepremičnin so imeli. Kupovali so hiše, istočasno pa uporabljali socialna stanovanja medobčinskega stanovanjskega sklada. Če mene kdo vpraša, bi se tega lotila drugače.
Poglejte romske družine – imajo veliko socialnih transferjev. Zdaj smo imeli v Mariboru deložacijo romske družine s šestimi otroki. V šestih letih so dobili za 72 tisoč evrov rednih in izrednih socialnih pomoči.

Pa bo po novem to sploh še možno?
To ne bo več možno! Že zato ne, ker se bodo socialni prejemki dodeljevali po vrstnem redu – najprej otroški dodatek, potem denarne pomoči, varstveni dodatek in štipendije. To bo vplivalo drugo na drugo in se mora znižati.

Zdaj so ljudje dobivali recimo po 800 evrov otroškega dodatka in še toliko socialne pomoči pa še kakšno izredno pomoč, pa malico so imeli otroci v šoli zastonj, pa vrtec so imeli zastonj.

To vse stane! Če potegnemo črto, so v boljšem položaju kot kdo, ki hodi v službo. Zato je začelo biti delo kot vrednota čista nula!

Ste imeli kakšne primere delomrznežev?
Take primere smo imeli. Poklicala nas je svetovalka z zavoda za zaposlovanje in naročila, naj nekomu vzamemo socialno pomoč, ker so mu našli delo in ga je odklonil. Izjavil je, da za ta denar ne gre delat, da je raje doma in ima socialno pomoč. Temu je treba narediti konec! Tu sem res na strani države, saj vidim, koliko denarja gre za socialne transferje.

Ali pa ko se je prvič uveljavil zakon o socialnem varstvu, to je bilo leta 2001. Neki mlad fant je prišel po pomoč in sem ga vprašala, kaj mu nudijo starši. Rekel je: “Nič, nič.” “Včeraj je bila nedelja, kdo je pa kosilo skuhal?” sem ga vprašala in odgovoril mi je: “Ja, mama.” “Kaj pa ste jedli?” sem nadaljevala.

“Ja, pohano kuro,” je rekel. “Kdo pa je posteljnino menjal in kavbojke tako lepo opral?” sem ga pobarala. On: “Ja, mama!” Torej: a res ne dajo starši nič? Imel je pravico do pomoči, pa čeprav je bil sin ne vem koga.

Razumete? Pa še zakon je bil naravnan tako, da je stimulativno še tri mesece dobival socialno pomoč, tudi še po tem, ko si je že našel službo in vlekel plačo. Takrat smo pravzaprav ugotavljali, da je za mlade ljudi socialna pomoč popolnoma destimulativna. Niso iskali dela, s spremembo zakonodaje leta 2007 pa so jih le privili: takoj, ko so se zaposlili, so izgubili pomoč.

Kako pa je zdaj? Še imate primere, ko mladim služba ne diši?
Ja, imamo. Imam že toliko delovne dobe, da sem imela za stranke stare starše, pa sina in hčer, pa zeta, pa zdaj so že vnuki ... Cele generacije, ki se vrtijo pri nas na CSD in prihajajo po pomoč.

A socialne pomoči, ki so že zdaj za marsikoga destimulativne, bodo po novem še višje.
Ti, ki nikoli niso delali ali so vse po grlu spustili in zdaj nimajo ničesar, bodo lahko potegnili vse mogoče pomoči, ker se jim država nima na kaj usesti. Prepričana sem, da to ne bo zdržalo dolgo.

Premoženje ste preverjali že zdaj. V čem bo po novem sploh razlika?
Zdaj smo lahko pogledali le transakcijske račune in hranilne vloge, nismo pa imeli vpogleda v depozite. Ti marsikaj skrivajo. Pri neki romski družini smo odkrili, da ima na depozitu milijon evrov, k nam pa je hodila po socialno podporo.

Koliko je takih goljufivih družin med Neromi?
Ni tako drastičnih, s takimi skritimi finančnimi rezervami. So kakšni majhni goljufi pri zunajzakonski skupnosti, avtu, delu na črno.

Pričakujete zaradi sprememb več nasilja nad socialnimi delavci?
Da. Ljudje so sicer strpni, nekaj posameznikov pa je takih, ki bi znali razgrajati. To pričakujemo, recimo ko bo treba vpisovati vknjižbe v zemljiško knjigo, ko bodo ljudje to zakonodajo začutili. Saj ne vedo, kaj jih čaka. Še mi ne vemo.

Vir: Žurnal
Default avatar

ckgbjp

Sem se zgrozila. Ampak nima veze, da so Romi. Enak znesek dobi slovenska družina z veliko otroki. Oziroma še bistveno, bistveno več, ker Romi svojih otrok nimajo v vrtcih.
Default avatar

nmlopizu

Romi, kaj pa je napisal/a:
Jadranka Tkalec. Po 39 letih dela v sociali pravi, da bi Slovenci raje jedli le krompir, kot pa da bi državi v zameno za pomoč pustili svojo hišo.

Bo po vašem mnenju novi sistem pravičnejši?
Pri nas smo se vedno trudili, da so pomoč res dobili ljudje, ki so jo potrebovali. Vedno pa se najde kdo, ki zna dobro izigravati državo. Delo na terenu in reševanje anonimnih prijav sta namreč zelo težki.

Predvsem pri zunajzakonskih skupnostih, ki pa jih bo zdaj nova zakonodaja postavila na malo bolj trdna in realna tla. Ko boš vnašal vlogo, boš videl, ali je bila dogovorjena preživnina ali se je koristil očetovski dopust. Iz tega bo razvidno, da tukaj diši po zunajzakonski skupnosti. In partnerjema ne bo več treba biti v taki zvezi leto ali več, kot je bilo zdaj.

Kje pa vidite pomanjkljivosti?
Problem se mi zdi pri državnih pokojninah. Teh niso imele samo žene direktorjev in zdravnikov, ki bi denar porabljale le za kavico in šminko. Velika večina žensk
 je od teh pokojnin živela ali pa so imeli možje manjše pokojnine in so žene izpolnjevale pogoje za državno pokojnino.

Zdaj pa je vprašanje, ali bodo po novem do denarja sploh upravičene. Če ima mož pokojnino nekaj več kot 400 evrov, ne bosta imela več te pravice. Ob tem se bojim ne samo psihičnega in fizičnega nasilja, temveč tudi ekonomskega nasilja med partnerji.

Ta pokojnina je bila okrog 190 evrov, a nekaj je vendar bilo. Možnost je sicer dobiti izredno pomoč, a tudi ta pade pod dedovanje.

Po novem pričakujete več ali manj upravičencev?
Ne pričakujem upada. Menim, da bo več upravičencev do socialnih pomoči. Ljudje, ki imajo recimo 260 evrov pokojnine, brez varstvenega dodatka namreč ne bodo mogli preživeti.

Se bo torej struktura prejemnikov socialnih pomoči spremenila?
Ker državnih pokojnin ni več in se tudi varstveni dodatek seli v odločanje na center za socialno delo (CSD), bo med uporabniki več starejših.

Bodo pa tudi mladi, prvi iskalci zaposlitve in študenti, ker ne bo več fiktivnih vpisov. Imeli bomo namreč povezavo z ministrstvom za visoko šolstvo, zato se ne bo več možno le prepisovati z ene fakultete na drugo, ampak bo dejansko treba študirati.

Koliko ljudi pa se je na vašem CSD do zdaj odpovedalo socialni pomoči iz strahu, da bi se jim država vpisala na nepremičnino?
Zelo malo, ker se o tem pravzaprav ni niti govorilo niti v naši odločbi to ni bilo nikjer zapisano. V 39 letih delovne dobe, ki jo imam, je imel mariborski CSD le štiri primere, ko je država zahtevala pomoč nazaj.

Šlo je za prejemnika socialne pomoči z enim starim avtom, ki je šel v prodajo po njegovi smrti, in pravobranilstvo je od nas zahtevalo podatke, koliko pomoči je dobil.
Pa na Teznem je šlo za dve hiški, a je država od zahtevka odstopila, ker so bili tudi dediči naši prejemniki in niso imeli dovolj sredstev za preživetje.

Bo pa zagotovo še nekaj odpovedi pomočem drugo leto jeseni, ko bodo šle v zemljiško knjigo prve zabeležke prepovedi odtujitve in obremenitve.

Kako ljudje gledajo na to, da bi se jim država lahko usedla na nepremičnino?
Že pred časom sem govorila z neko vdovo; njeno stanovanje je bilo večje, kot je bilo po normativu zanjo. Rekla je, da raje je krompir, kot da bi ji država kaj vzela. Lani smo imeli v Mariboru kar nekaj stečajev, pa moram povedati, da jih je od 270 Konstruktorjevih delavcev, ki so bili upravičeni do izredne socialne pomoči, po pomoč prišlo le 30.

To so bili v glavnem ljudje, ki imajo hišo in so se raje odrekli pomoči, kot pa da bi dopustili, da bi jim država posegla po nepremičnini. Na to, kaj bi potem pustili potomcem, so ljudje zelo občutljivi.

Kaj pa zlorabe? Se bo sistem še dalo zlorabljati?
Še vedno. Težko bo pri zunajzakonskih skupnostih, ki jih je vedno težko nadzirati. Kot mlado pravnico me je na neki obravnavi sodnica vprašala: “Pa vi veste, gospodična, kaj pomeni zunajzakonska skupnost?”

Jaz sem jo gledala pa je rekla: “To je skupna postelja pa skupen pisker. Zdaj mi pa vi dokažite, ali jo to tako v tem primeru ali ni!” Ne morete dokazati, razen če se spremenite v muho! To je res težko dokazljivo!

Vam bom povedala primer iz prakse. Za gospo, ki je bila prejemnica socialne pomoči, smo dobili namig, da živi pri moškem in je z njim v partnerskem odnosu. S kolegico sva opravili obisk, gospa naju je sprejela.

Vprašali sva jo, kje spi, pa je rekla, da na kavču. Ko sva jo vprašali, kje ima kakšno posteljnino, nama je pokazala eno blazino. Na vprašanje, kje spi gospod, pa nama je lepo prijazno pokazala še zakonsko posteljo, na kateri sta bila dva vzglavnika. Stopiva še v kopalnico, on je imel levo ščetko, ona desno. Pa nisva mogli dokazati.

Čeprav sta vedeli, da sta partnerja?
Seveda. In kaj se je zgodilo potem? Gospod je umrl. Potem je pa dokazovala, da je z njim živela v skupnem gospodinjstvu – za družinsko vdovsko pokojnino.

Ampak koliko možnosti imate sploh strokovni delavci, da greste na teren pogledat, kaj se dogaja? Nekateri opozarjajo, da so CSD postali le še administrativne službe.
Zelo malo časa je; ob torkih in četrtkih, ko ni uradnih ur. Sploh s to novo zakonodajo izzveneva strokovno delo. Dosti bo sedenja, vnašanja, papirologije, za teren bo malo časa.

Zlorabe bodo še vedno možne, saj se ljudje znajdejo. Ampak mislim, da jih bo manj, ker bomo lahko podatke preverjali na enem kraju.

Toda sistem ne bo zaznal denimo hiš v tujini.
Res je, tega ne bomo zaznali, tudi zdaj nismo. Razen če človek dela v tujini in je rezident. Res pa je v vsaki vlogi zapisano, da je nekdo pod kazensko in materialno odgovornostjo. Pred leti smo denimo po nalogu kriminalistov v Mariboru pregledovali okrog 40 romskih družin.

Ugotovilo se je, koliko nepremičnin so imeli. Kupovali so hiše, istočasno pa uporabljali socialna stanovanja medobčinskega stanovanjskega sklada. Če mene kdo vpraša, bi se tega lotila drugače.
Poglejte romske družine – imajo veliko socialnih transferjev. Zdaj smo imeli v Mariboru deložacijo romske družine s šestimi otroki. V šestih letih so dobili za 72 tisoč evrov rednih in izrednih socialnih pomoči.

Pa bo po novem to sploh še možno?
To ne bo več možno! Že zato ne, ker se bodo socialni prejemki dodeljevali po vrstnem redu – najprej otroški dodatek, potem denarne pomoči, varstveni dodatek in štipendije. To bo vplivalo drugo na drugo in se mora znižati.

Zdaj so ljudje dobivali recimo po 800 evrov otroškega dodatka in še toliko socialne pomoči pa še kakšno izredno pomoč, pa malico so imeli otroci v šoli zastonj, pa vrtec so imeli zastonj.

To vse stane! Če potegnemo črto, so v boljšem položaju kot kdo, ki hodi v službo. Zato je začelo biti delo kot vrednota čista nula!

Ste imeli kakšne primere delomrznežev?
Take primere smo imeli. Poklicala nas je svetovalka z zavoda za zaposlovanje in naročila, naj nekomu vzamemo socialno pomoč, ker so mu našli delo in ga je odklonil. Izjavil je, da za ta denar ne gre delat, da je raje doma in ima socialno pomoč. Temu je treba narediti konec! Tu sem res na strani države, saj vidim, koliko denarja gre za socialne transferje.

Ali pa ko se je prvič uveljavil zakon o socialnem varstvu, to je bilo leta 2001. Neki mlad fant je prišel po pomoč in sem ga vprašala, kaj mu nudijo starši. Rekel je: “Nič, nič.” “Včeraj je bila nedelja, kdo je pa kosilo skuhal?” sem ga vprašala in odgovoril mi je: “Ja, mama.” “Kaj pa ste jedli?” sem nadaljevala.

“Ja, pohano kuro,” je rekel. “Kdo pa je posteljnino menjal in kavbojke tako lepo opral?” sem ga pobarala. On: “Ja, mama!” Torej: a res ne dajo starši nič? Imel je pravico do pomoči, pa čeprav je bil sin ne vem koga.

Razumete? Pa še zakon je bil naravnan tako, da je stimulativno še tri mesece dobival socialno pomoč, tudi še po tem, ko si je že našel službo in vlekel plačo. Takrat smo pravzaprav ugotavljali, da je za mlade ljudi socialna pomoč popolnoma destimulativna. Niso iskali dela, s spremembo zakonodaje leta 2007 pa so jih le privili: takoj, ko so se zaposlili, so izgubili pomoč.

Kako pa je zdaj? Še imate primere, ko mladim služba ne diši?
Ja, imamo. Imam že toliko delovne dobe, da sem imela za stranke stare starše, pa sina in hčer, pa zeta, pa zdaj so že vnuki ... Cele generacije, ki se vrtijo pri nas na CSD in prihajajo po pomoč.

A socialne pomoči, ki so že zdaj za marsikoga destimulativne, bodo po novem še višje.
Ti, ki nikoli niso delali ali so vse po grlu spustili in zdaj nimajo ničesar, bodo lahko potegnili vse mogoče pomoči, ker se jim država nima na kaj usesti. Prepričana sem, da to ne bo zdržalo dolgo.

Premoženje ste preverjali že zdaj. V čem bo po novem sploh razlika?
Zdaj smo lahko pogledali le transakcijske račune in hranilne vloge, nismo pa imeli vpogleda v depozite. Ti marsikaj skrivajo. Pri neki romski družini smo odkrili, da ima na depozitu milijon evrov, k nam pa je hodila po socialno podporo.

Koliko je takih goljufivih družin med Neromi?
Ni tako drastičnih, s takimi skritimi finančnimi rezervami. So kakšni majhni goljufi pri zunajzakonski skupnosti, avtu, delu na črno.

Pričakujete zaradi sprememb več nasilja nad socialnimi delavci?
Da. Ljudje so sicer strpni, nekaj posameznikov pa je takih, ki bi znali razgrajati. To pričakujemo, recimo ko bo treba vpisovati vknjižbe v zemljiško knjigo, ko bodo ljudje to zakonodajo začutili. Saj ne vedo, kaj jih čaka. Še mi ne vemo.

Vir: Žurnal
No, tale zadnji stavek...:(
Kot sem razumela iz tega intervjuja, so največ dobivali Romi. Še vedno pa bodo možne goljufije tam, kjer so bile že do sedaj. Pri izvenzakonskih skupnostih na primer.
Default avatar

Gunnar

Jst sem se tudi zgrozil ampak na racun pretiravanja in zavajanja, ker clanek je taka ocitna manipulacija da glava pece...
¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨

·uʍop əpısdn əɥʇ

Obožujem rdečo zvezdo, pijem Heineken.


Iä! Iä! Cthulhu fhtagn!

Gosturnca u solat še ni konc sveta.
Default avatar

jebene izv.sk.

pa porkaduš naj že kdo pove, koliko se goljufa pri teh izvenzakonskih skupnostih. jaz poznam samo ene tri ženske, pa še tem so delavke csd tako svetovale. bodo morali najprej na csd pošteno delat, potem se naj pa usajajo. Rešitev takih stvari pa se mi zdi na drugem koncu - pri preživninah. Če bi se Slovenija zgledovala po razvitih državah, bi moškim (ali ženskam koneckoncev) naprtila plačevanje realne preživnine in potem ne bi bili nič na boljšem če bi prikazovali, da živijo narazen. ampak to bi po žepu udarilo predvsem neodgovorne moške - za to se pa gre. Da dedci ščitijo sami sebe. Se rajši ne spomnim, da v socializmu dedcu s 4 otroki, ni bilo treba plačevati preživnine. Samo zato, da so se veljaki lahko k.............. naokoli brez obveznosti.
Default avatar

malaPika

ckgbjp je napisal/a:
Sem se zgrozila. Ampak nima veze, da so Romi. Enak znesek dobi slovenska družina z veliko otroki. Oziroma še bistveno, bistveno več, ker Romi svojih otrok nimajo v vrtcih.
Romi imajo določeno koliko morajo biti prisotni otroci v vrtcu, če hočejo dobiti socialo. To je eden izmed pogojev.
Default avatar

trnnn

vse to že drži, da je prav, da je država malo bolj privila izkoriščevalce z boljšim pregledom nad celotnim stanjem...

...samo to, kar se je naredilo starejšim ljudem, da po poštenih letih trdega dela in minimalne plače in zato danes zudi minimalne pokojnine nimajo za dostojno preživetje in zdaj se jim pa še neke kvadrature štejejo in se jih preganja - dobesedno sili v revščino - namesto, da bi se jim zagotovilo človeka dostojno pokojnini, ki so jo zaslužili z delom...

tudi vračanje socialne pomoči - meni ni pravično dejanje - ker se s tem zakonomin načinom sporoča ljudem, da je bolje, da nikoli nimaš nič, se nikoli niti ne trudiš, da in si na socialni podpori in itak ti nihče ne bo mogel nikoli nič vzeti in lepo živiš na račun drugih - četudi ti pride kdaj do izrednega dogodka...
...in vsi tisti, ki sodijo, da onai pač so delavni in si najdejo delo in nikoli ne bodo na socialni in na tak način se problem reši - ne bo držalo nikoli ne vemo kdaj nas kam pripelje življenje, ki je lahko zelo kruto - danes lahko premožna družina s službami in lastnim trdim delom tudi s tem zaslužkom preživlje sebe, otroke - jutri lahko pride izredni "bog ne daj" dogodek - ostanejo nezmožni za delo in gredo vsi prihranki - postanejo socialni problem ne po svoji krivdi in zdaj se bo takim država vsedla na njihovo tredo tedlo in trud in jih ob žalostnem dogodku za to še kaznovala...
v primeru,d a bi živeli celo življenje na plečih tržave - vsaj finančni šok ne v trenutku tragičnega dogodka niti kasneje nebi bil tako velik...s tega vidika vidim vračljivost socialnih pomoč tudi kot zelo krivično in z nemoralnim sporočilom...je pa res, da bi s samim sistemom celotnega pregleda lahko popolnoma zmanjšali izkoriščevalce

...pa še to je nihče mi ne bo rekel, da so vsi mladi lenuhi - so taki, ki so študirali pridno in če so takrat imeli voljo do dela in študija, jo imajop tudi sedaj za delo in uporabitev teh znanj in izkušenj v praksi - in ne na zavodu - a žal vse več takih proistane na zavodu...tako da tako posploševanje s starni socialnih delavcev je tudi zaskrbljujoče...
...pa še to je državca pa žal na ta račun ne bo nič prihranila in izboljšala svojega stanja - pooglejte kaj dela sam taisti minister, ki je uvedel tak zakon...on se iz lastnih prostorov seli v luksuzne najemne in zapravlja ta in še drugi privarčevani denar - ironično pa sam preganja uboge starške, ki nimajo za živeti in jim šteje kvadratne metre njihove nepremičnine... za to, da je potem za njega dovol v malhi, da trajba luksuz z nevem čem vse v pisarni...ti je tudi zaskrbljujoče - in potem naj se nihče ne čudi, če so ljudje v državi izkoriščevbalski na ta način, da potegnejop čim več zase - če prav takšen zgčled sam daje minister...
Default avatar

ckgbjp

malaPika je napisal/a:
ckgbjp je napisal/a:
Sem se zgrozila. Ampak nima veze, da so Romi. Enak znesek dobi slovenska družina z veliko otroki. Oziroma še bistveno, bistveno več, ker Romi svojih otrok nimajo v vrtcih.
Romi imajo določeno koliko morajo biti prisotni otroci v vrtcu, če hočejo dobiti socialo. To je eden izmed pogojev.
Joj, da ne bi res. Še v šole jih ne pošiljajo, pa ne, da bi jih v vrtce. Pri nas imajo sicer vrtec v okviru svojega naselja, ampak ta ne stane občine 500 evrov po otroku, kot bi jo, če bi Romi pripeljali svojo četico otrok še tja. In kolikor jo stane otrok brezposelnih staršev slovenske populacije.
Default avatar

otroci otroci

Ne pričakujem upada. Menim, da bo več upravičencev do socialnih pomoči. Ljudje, ki imajo recimo 260 evrov pokojnine, brez varstvenega dodatka namreč ne bodo mogli preživeti.

Večina upokojencev ima otroke, ne le enega, saj je bila rodnost večja, torej 2 otroka ali več.

Kaj ne bi vi kot otrok prispevali denarno pomoč svojim staršem 50 € do 100 € na mesec?
Default avatar

Antun

V naši državi je najbolj stimulirano to, da nič ne delaš in nič nimaš (vsaj uradno ne). Če boš varčeval za penzijo te bo država kaznovala z davkom. Zato je najbolje vse zagonit in boš dobil še od države vsak mesec.
Default avatar

to bo ja

ne pričakujejo upada? po moje je že z januarjem tak upad, da je država prišla na zeleno vejo...in to ravno med upokojenci, ki se raje odpovejo teh 180 eur, kot da bi morali za to prikrajšat ta mlade za nepremičnine...VSI, ki jih jaz poznam, so se temu odpovedali, toliko o tem.

romi - imajo obveznost otroke vozit v šolo (za vrtec ne vem) in če jih ne vozijo, se jim prekine socialna pomoč...ampak očitno se jim spet ne upa nihče stopit na prste oz. jih nihče iz šole ne prijavi na socialno oz. če jih, se potem spet tam ne zganejo dalje...itd itd, začaran krog

"samohranilke" bodo pa še naprej "samohranilke"...v premoženje bi se jim moralo štet tudi vse, kar ima bivši partner - oče otroka, za katerega dobiva preživnino, saj bo ta otrok tudi hišo, avto in vse ostalo dedoval po njem...potem bi bilo pa malo bolje vsaj s te strani

in kaj se ne da dokazat...če sta 2 prijavljena na različnih naslovih in uradno nekdo preveri, da ta dva vsak dan prihajata na isti naslov in tam skupaj prespita, ja kaj imaš potem tukaj za dokazovat? pa naj on dokaže, da živi tam, kjer je prijavljen!
Default avatar

tintara

Članek je lepo in nazorno nakazal na nekatere težke anomalije našega socialnega sistema. Sicer menim, da gre v članku predvsem za nek slikovit prikaz stanja, vendar nikako ne, da bi karkoli od "naslikanega" negirali. Tako to gre. Ljudje bi raje dobivali, dali pa ne bi nič. Zahtevali bi zase miljone, v skupno malho pa ne bi prispevali nič. vendar ravno to je ideja sociale. Daš v skupno malho, ko imaš, ko nimaš dobiš iz skupne malhe. Da lahko daš v skupno malho iz katere boš kasneje lahko vlekel, pa moraš imeti toliko motivacije, da si njadeš delo, ko si sposoben za delo. Poslušam po radiu, da nekateri ljudje za majhen denar ne bodo pli delat... Nič sadja in hmelja obirat.... Pa če ne bi imela za živet,pa če bi bilo to edino delo, ki bi ga lahko dobila da se nahranim, pa bi šla delat! Enim pa je cela muka. Tega pač ne razumem. In takim je potrebno stopiti na prste. Delal sem vse živo, ko sem bila brez denarja. brezdelje me je ubijalo, o sebi sem imela slabo mnenje. Spravila sem se delat vse, kar mi je prišlo pod roko. Čistila sem, za 3 evre na uro, samo za to, da sem se motivirala. Po tem delu sem dobila na liucu mesta kup ponudb, ker so videli, da sem vestna in diciplinirana. Kar se dogovorim, je suho zlato. Pa so mi dajali vedno vel dela, vedno več zanimivega dela in odgvornejšega.... Tako to gre.Če rad delaš, boš vedno dobil delo. Mene bi bilo sram stalno viseti na socialni pomoči. En mesec sem jo prejemala, ker reeeees ni šlo drugače. Tisti člas je me je zdelala bolezen. Ampak, sem se pobrala... Tako da.... je pa tudi tako, če bo država dovolila in flikala možnih krajšnjic, bodo ljudje vedno izkoriščali. vebdar pride tu tudi do nasprotja interesov.... Dostop do osebnih podatkov in kaj so osebni podatki. Do kje imajo CSDji možen dostop... Itd.
Default avatar

lily-ela

Js bi pa tako rekla, potrebno bi bilo zaostrit pogoje. Če nekdo reče, da za mali denar ne bo šel delat, al pa da se mu ne splača, pol očitno tak ne rabi socialne pomoči, ker je dela zmožen ampak noče.
Js bi recimo uvedla tak sistem (ampak to samo zaradi tega, ker je zdej recesija in je službo težko dobit), da bi moral vsak prejemnik socialne pomoči vsaj 4 ure na dan opravljat družbeno koristno delo, da bi bil upravičen do socialne pomoči. Kaj bi se potem zgodilo, vsaj jaz tako mislim:
1. takoj bi se videlo, kdo je zmožen za delo, pa NE DELA
2. mislim, da bi bilo to stimulativno, ker bi si verjetno pol vsak obratno mislil, grem rajši delat par ur več ali se vsaj vzpodbudit, da si iščem delo, pa dobim par evrov več, kot da dobim tistih 200evrov, pa moram vseeno delat;)
3. družbeno koristno delo, bi dalo neko vrednost vsakemu človeku, ker bi se počutil koristnega.
4. če se posameznik izkaže, mu je lahko to dobra referenca in ga morda kje za redno zaposlijo.
Tu ni govora o tistih, ki so itak nezmožni za delo, ti so tako ali tako upravičeni do socialne pomoči, in zato imamo socialo.

Kaj vi mislite?
Default avatar

Gunnar

sicer je pa zanimivo, da je avtorica v istem časopisu čist spregledala članek, koliko otrok poslancev živi v državnih stanovanjih praktično zastonj na plečih davkoplačevalcev, in dost žalostno da se najprej in samo udriha po malem človeku, medtem je pa kul, da tisti na najvišjih položajih zapravljajo denar za razna potovanja, ki praktično niso službena, za stanovanja itn. in to mnogo mnogo več kot "zapravijo" tisti, ki prejemajo socialno pomoč... ampak to je pač klasika, večina si upa prej sosedu kej rečt kt pa nekomu na visokem položaju.
¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨

·uʍop əpısdn əɥʇ

Obožujem rdečo zvezdo, pijem Heineken.


Iä! Iä! Cthulhu fhtagn!

Gosturnca u solat še ni konc sveta.
Default avatar

dvorezen meč

lily-ela je napisal/a:
Js bi pa tako rekla, potrebno bi bilo zaostrit pogoje. Če nekdo reče, da za mali denar ne bo šel delat, al pa da se mu ne splača, pol očitno tak ne rabi socialne pomoči, ker je dela zmožen ampak noče.
Js bi recimo uvedla tak sistem (ampak to samo zaradi tega, ker je zdej recesija in je službo težko dobit), da bi moral vsak prejemnik socialne pomoči vsaj 4 ure na dan opravljat družbeno koristno delo, da bi bil upravičen do socialne pomoči. Kaj bi se potem zgodilo, vsaj jaz tako mislim:
1. takoj bi se videlo, kdo je zmožen za delo, pa NE DELA
2. mislim, da bi bilo to stimulativno, ker bi si verjetno pol vsak obratno mislil, grem rajši delat par ur več ali se vsaj vzpodbudit, da si iščem delo, pa dobim par evrov več, kot da dobim tistih 200evrov, pa moram vseeno delat;)
3. družbeno koristno delo, bi dalo neko vrednost vsakemu človeku, ker bi se počutil koristnega.
4. če se posameznik izkaže, mu je lahko to dobra referenca in ga morda kje za redno zaposlijo.
Tu ni govora o tistih, ki so itak nezmožni za delo, ti so tako ali tako upravičeni do socialne pomoči, in zato imamo socialo.

Kaj vi mislite?
Samo tisto, kar sem počrnila, bom komentirala, ker je v današnjem času izkoriščevalskega kapitalizma to lahko dvorezen mč in vodi k še večjemu izkoriščanju ljudi. Koliko bi po tvoje moral znašati ta minimalen denar? Po moje v višini minimalne plače, pod to mejo ne bi smeli iti, ker delodajalci delavce že sedaj preveč izkoriščajo.
Default avatar

lily-ela

dvorezen meč je napisal/a:
lily-ela je napisal/a:
Js bi pa tako rekla, potrebno bi bilo zaostrit pogoje. Če nekdo reče, da za mali denar ne bo šel delat, al pa da se mu ne splača, pol očitno tak ne rabi socialne pomoči, ker je dela zmožen ampak noče.
Js bi recimo uvedla tak sistem (ampak to samo zaradi tega, ker je zdej recesija in je službo težko dobit), da bi moral vsak prejemnik socialne pomoči vsaj 4 ure na dan opravljat družbeno koristno delo, da bi bil upravičen do socialne pomoči. Kaj bi se potem zgodilo, vsaj jaz tako mislim:
1. takoj bi se videlo, kdo je zmožen za delo, pa NE DELA
2. mislim, da bi bilo to stimulativno, ker bi si verjetno pol vsak obratno mislil, grem rajši delat par ur več ali se vsaj vzpodbudit, da si iščem delo, pa dobim par evrov več, kot da dobim tistih 200evrov, pa moram vseeno delat;)
3. družbeno koristno delo, bi dalo neko vrednost vsakemu človeku, ker bi se počutil koristnega.
4. če se posameznik izkaže, mu je lahko to dobra referenca in ga morda kje za redno zaposlijo.
Tu ni govora o tistih, ki so itak nezmožni za delo, ti so tako ali tako upravičeni do socialne pomoči, in zato imamo socialo.

Kaj vi mislite?
Samo tisto, kar sem počrnila, bom komentirala, ker je v današnjem času izkoriščevalskega kapitalizma to lahko dvorezen mč in vodi k še večjemu izkoriščanju ljudi. Koliko bi po tvoje moral znašati ta minimalen denar? Po moje v višini minimalne plače, pod to mejo ne bi smeli iti, ker delodajalci delavce že sedaj preveč izkoriščajo.
Kje je tista meja težko rečem, se pa strinjam, da izkoriščanje je velika skrajnost. Ampak js sem bolj želela povdariti tiste, ki so dejanski paraziti, ki se niti ne trudijo in samo iščejo krivine. Če torej izpolnjujejo formalne, ne pa dejanskih pogojev za prejemanje socialne pomoči, pol naj ima tudi družba od njih neke koristi.
So pa na zavodu in s tem posledično prejemniki socialne pomoči tudi taki, ki bi delali, pa dela ne dobijo, zaradi recesije itd., taki verjamem, da jim nebi bil problem oddelati kakšno dobrodelno delo v zameno za socialno pomoč, in bi tudi v tem videli neke koristi, in to je pomoje win-win situacija. Js bom čez kakšen dober mesec diplomirala in če ne bom dobila pripravništva (sicer so me štipendirali, a slišim, da jim gre za nohte in se lahko kaj izjalovi), bom sam probala najprej voluntersko, do poletje, ko imam itak namen it v tujino na sezonsko delo, kot vsako leto...
Default avatar

dvorezen meč

No, potem bi bil boljši predlog, da tisti, ki iščejo službo, pa je ne dobijo, da jim država dodeli dobrodelna ali kaka druga dela za par ur dnevno in jim plača, namesto da jim da socialno pomoč. Tako bi vsi delali, tako tisti redno zaposleni, kot tudi tisti, ki so do sedaj dobivali socialno pomoč.
Default avatar

lily-ela

dvorezen meč je napisal/a:
No, potem bi bil boljši predlog, da tisti, ki iščejo službo, pa je ne dobijo, da jim država dodeli dobrodelna ali kaka druga dela za par ur dnevno in jim plača, namesto da jim da socialno pomoč. Tako bi vsi delali, tako tisti redno zaposleni, kot tudi tisti, ki so do sedaj dobivali socialno pomoč.
Ja lahk bi se to pravna prekvalificiralo, sam, če bi ostalo pri taki zakonodaji, bi lahk CSD imel diskrecijsko pravico in sam določil, da se to tako naredi, ker spet niso problem tisti, ki bi delali pa dela ne dobijo (kar se izkoriščanja tiče), ampak tisti, ki nočejo delat, da se jih malo prisili, ali pa vzpodbudi, da naredijo nekaj v tej smeri.
Default avatar

Robi...

jebene izv.sk. je napisal/a:
pa porkaduš naj že kdo pove, koliko se goljufa pri teh izvenzakonskih skupnostih. jaz poznam samo ene tri ženske, pa še tem so delavke csd tako svetovale. bodo morali najprej na csd pošteno delat, potem se naj pa usajajo. Rešitev takih stvari pa se mi zdi na drugem koncu - pri preživninah. Če bi se Slovenija zgledovala po razvitih državah, bi moškim (ali ženskam koneckoncev) naprtila plačevanje realne preživnine in potem ne bi bili nič na boljšem če bi prikazovali, da živijo narazen. ampak to bi po žepu udarilo predvsem neodgovorne moške - za to se pa gre. Da dedci ščitijo sami sebe. Se rajši ne spomnim, da v socializmu dedcu s 4 otroki, ni bilo treba plačevati preživnine. Samo zato, da so se veljaki lahko k.............. naokoli brez obveznosti.
Najprej pa se naj Slovenija zgleduje po razvitih tudi v plačah, ne le pri preživninah.
Default avatar

za robija

Robi... je napisal/a:
jebene izv.sk. je napisal/a:
pa porkaduš naj že kdo pove, koliko se goljufa pri teh izvenzakonskih skupnostih. jaz poznam samo ene tri ženske, pa še tem so delavke csd tako svetovale. bodo morali najprej na csd pošteno delat, potem se naj pa usajajo. Rešitev takih stvari pa se mi zdi na drugem koncu - pri preživninah. Če bi se Slovenija zgledovala po razvitih državah, bi moškim (ali ženskam koneckoncev) naprtila plačevanje realne preživnine in potem ne bi bili nič na boljšem če bi prikazovali, da živijo narazen. ampak to bi po žepu udarilo predvsem neodgovorne moške - za to se pa gre. Da dedci ščitijo sami sebe. Se rajši ne spomnim, da v socializmu dedcu s 4 otroki, ni bilo treba plačevati preživnine. Samo zato, da so se veljaki lahko k.............. naokoli brez obveznosti.
Najprej pa se naj Slovenija zgleduje po razvitih tudi v plačah, ne le pri preživninah.
a hočeš rečt, da imajo skrbniki otrok evropske plače, plačniki preživnin pa ene čist druge?
končno pa, če bi dali otrokom univerzalen otroški dodatek, se tudi ne bi splačalo goljufat. Ampak to bi bilo prelahko, oblast pač s takimi zapletenimi izračuni meče ljudstvu pesek v oči, da še naprej kupujejo socialni mir in imajo proste roke pri svojih mahinacijah.