Forum.Over.Net

Mladi, ljubezen in spolnost

nesreča-smrt fanta

Default avatar

alenka

pozdravjeni!

Pred tremi tedni sva imela s fantom prometno nesrečo. Vozila sem jaz, ker je tko rekel fant (sem manj spila kot on). Potem pa je prišlo do nesreče in fant je po treh dneh umrl. Počena lobanja, otekli možgani...pomoči več ni bilo. Jaz sem sedaj na tabletah (zoloft, helex)...sicer tudi hodim k nevropsihiatrinji, ampak ne morem se pobrat.

Pomagajte mi prosim. Kako se naj poberem?
Vsak dan se mi zastavjajo vprašanja ZAKAJ??????

Nimam več volje do življenja. Ko sem na tabletah je sicer OK, ko pa popustijo sem čist na tleh.

PROSIM, PROSIM POMAGAJTE!

HVALA

Alenka
Default avatar

katarina

najbolje, da greš v društvo, ki se ukvarja prav s tem-. ne vem, kako se že imenuje...
Default avatar

Mislec

Pobrala se boš, verjemi. Vendar to zahteva čas.
Skušam razumeti, kako se počutiš. Verjamem, da obupno. Vendar NE OBUPAJ!
Včasih se nam v življenju zgodijo stvari, ki jih preprosto ne razumemo. Po tem ga ni človeka, ki bi lahko zadeve spremenil. Tako je življenje. Preostane ti edino, da situacijo spremješ tako kot je. Zgodilo se je, poti nazaj ni. Vem, da ti je hudo, vendar bo bolje. Verjemi!

LP
Default avatar

Robi

težko ti svetujem,ampak ko boš sama pri sebi tako močna in boš rekla moram živet naprej,moram poskusit,nisem bila rojena za to da bom živela na tabletih,poskusi se ukvarjat s kakšnim športom,pojdi ven s prijatelji,danes boš na tisto stvar vsaj za kakšno minuto pozabila,drug mesec za pol ure,.....ali kakšno društvo kot je katarina rekla.......ali mogoče pogovor z župnikom,...
_____________________________________
življenje ni orehova potica
Default avatar

.....

Jao.................. sploh sem brez komentarja....Si ze kdaj slisala za "don't drink and drive????????????????????"
Default avatar

Robi

...... just smoke and fly a ne ?
Vsi smo krvavi pod kožo in vsi grešimo,vsakega kdaj zanese in tudi jaz sem že kdaj mal preveč spil in vseeno vozil.
_____________________________________
življenje ni orehova potica
Default avatar

sama

Pomaga, ko se zaves, da se to dogaja vsak dan. Cisto vsak.
Ljudem, ki ravno tako niso nic krivi, ki si ravno tako niso tega zasluzili...
Ko pogledas okrog sebe in prisluhnes zgodbam ljudi, ki so VSI ze preziveli
nekaj podobnega, si opomogli in zaziveli dalje.
Zdajle si v soku.
Potem pride zalost.
In potem bo cas, da zazivis naprej.
Sprejmi vsako pomoc, ki ti je ponujena, ker...bos videla, kako hitro ljudje
pozabijo in od tebe pricakujejo, da delujes dalje.
Ne skusaj razumeti 'zakaj'...ali razglabljati 'kdo je kriv'...ker bi potem morala
ugotoviti tudi vse ostalo -
Zakaj je petletni decek zbolel za levkemijo?
Zakaj je uspesni srednjesolec naredil samomor? Zakaj se je zapila lepa in
uspesna zenska? Zakaj je plezalcu spodrsnilo v steni?
Odgovorov ni.
Zato je treba sprejeti, se sprijazniti in ziveti dalje.
Cas.
Samo cas.
Default avatar

??

madona si pameten ali pametna in tuki tolčeš moralko.Punca je izgubila del sebe ti pa se tako obnašaš.******!!!!!
Tebi pa samo to lahklo svetujem da bo čas pozdravil rane in ne si očitat da se je to zgodilo zaradi tebe.
Default avatar

lili

Pozdravljena!
Tvoje sporočilo mi je res dalo misliti...izgubila si osebo,ki si jo res imela rada...
Vse to zahteva dosti časa, da preboliš,da sploh delno pozabiš na ta dogodek... Verjamem,da ti je hudo,ampak to ne pomeni,da moraš biti non stop doma in se spraševati zakaj se je to moralo zgoditi ravno tebi.
Verjemi,da če boš šla v družbo,bo veliko bolje...počni kar te veseli,da boš čim manj razmišljala!Potrudi se!
Vem,da je lahko to govorit oz. pisat,ampak z malo volje boš prebolela.
Moraš spet najt voljo do življenja...tudi smrt je del zivljenja ceprav zelo grd in bolec del.
Ne pozabi-čas celi rane,pa čeprav počasi;)
Default avatar

dora

tudi meni se je to zgodilo...s prijatelji so se sredi dopoldneva peljali in zadeli v betonsko ograjo...toj mrtev z zlomljenim tilnikom...

hudo je vendar sem si jaz rekla " on želi da živim naprej in da sem srečna" zato imam sedaj novega fanta in sem srečna še vedno pa hodim k njemu na gorb...

...spomin nanj ti bo vedno ostal
Default avatar

Banshee

Alenka,

ne morem si predstavljati, kako je, ko izgubiš v življenju nekoga sredi največje sreče, ki jo doživljata. Ampak nikoli nikoli nikoli si ne smeš pripisovati krivde za kar se je zgodilo. Usoda se včasih preveč grdo poigra z našimi življenji - in tudi njegova veliko prehitra smrt je bila igra usode. Spomni se vseh lepih spominov, ki sta jih doživela skupaj - ne pozabi, da bo tako dolgo živel s tabo, dokler bo v tvojem srcu - ja, ne bo ti mogel odgovarjati, ne bo te mogel objeti, ampak v svojem srcu boš vedno slišala njegov glas. In naj te tolaži še eno dejstvo ... umrl je tako, kot bi si verjetno sam najbolj želel - ob tebi, ki te je ljubil. Vzami vso energijo, ki jo je moral pustiti tu in se zagrizi v življenje še bolj, kot si se dosedaj - živi življenje zase in še zanj.

Bodi močna!
--
Take time to say 'I'm sorry', 'please forgive me', 'thank you' or 'it's okay'.
And if tomorrow never comes, you'll have no regrets about today.
Default avatar

mala

saj, zato pa je tko... Se nebi hvalila s tem...
Default avatar

alenka

....naj vam še povem, da sva tri leta živela skupaj, delala v isti firmi...skupaj sva bila non stop... to tako boli, takoooo boli.........


Hvala vsem za nasvete in pomoč!
Default avatar

nfwpo3erui

Težko je pomagati nekomu v taki situaciji. Imela sem zares dobrega prijatelja, ki je povzročil nesrečo in kasneje tudi sam zaradi poškodb umrl. Mislim, da bi lahko živel, pa ni hotel, ker ga je razjedal občutek krivde.

Razmisli, kaj je tisto kar najbolj boli. Če te boli občutek krivde, ker si pila, vozila in po vsej verjetnosti povzročila nesrečo, potem jaz sigurno ne bi hodila med ljudi, ki jih poznam, ker bi me vsak slej kot prej vprašal, kako se je to zgodilo in verjetno komaj čakaš vsakemu posebej razlagat.

Reši življenje kakšni živalici iz zavetišča, morda ti bo lažje. Imela boš odgovornost in ti bodo misli odtavale še kam drugam.

Vse dobro ti želim-
Aleksandra
Default avatar

kl

Pokliči v društvo Hospic, kjer ti bodo lahko pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi tu lahko govorimo marsikaj, te tolažimo ipd, dejstvo pa je da si na koncu vedno sama pred tem težkim vprašanjem. Zakaj? Oprosti, sam ne želim razpredati na tem skrajno neosebnem mediju, vedi pa da v teh trenutkih nesreče nisi sama, marsikdo je v mislih s teboj, pa čeprav nas ne poznaš.
Verjetno bo preteklo še veliko časa, da boš prebolela to nesrečo do te mere da boš lahko normalnejše zaživela, te pa prosim da boš močna.
Default avatar

Jewel

Najprej naj ti povem da mi zelo žal za vaju... Tudi jaz imam fanta že zelo dolgo in ne vem in nočem vedeti kako se počutiš, si pa predstavljam. Poglej, če te je ljubil, ti je sigurno želel samo dobro v življenju, zato nesrečo počasi pozabi, spominjaj se vajinih lepih trenutkov. Nihče ne zahteva da nanj pozabiš, le počasi spoznavaj tudi nove, drugačne ljudi. mogoče boš nekoč našla fanta, ki mu bo podoben... Pojdi, tako kot so ti svetovali že drugi, v kakšno društvo ki ti bo pomagalo. tam boš našla ljudi s podobnimi izkušnjami, se z njimi pogovorila in videla boš, da le ni vse tako črno kot se zdi. POmisli na kakšne otroke, ki v nesrečah izgubijo oba starša. Starši so nenadomestljivi, ti pa boš sigurno našla novega fanta, zato ne obupaj in živi življenje naprej, kot bi si najbrž želel tvoj fant. želim ti veliko sreče, Jewel
Default avatar

kranjc

ne obupaj, tako pač je, da nikoli ne vemo kaj se bo zgodilo... kje...komu, tako je pač življenje in gre naprej in mi z njim..,....Tudi tebi bo nekoč posijalo sonce. imej ga v srcu pa bo
Default avatar

Whatkoli

Najprej bi ti predrago tri stvari:
- zdrava hrana
- veliko gibanja (šport)
- pozitivno mišljenje
Začni prebirati knjige o hrani, o vitaminih, brskaj po internetu o zravi hrani, kupi si vitaminsko-mineralne dodatke k hrani. Tvoje telo je trenutno pod velikim stresom, odpornost ti je padla, potrebuješ veliko vitaminov.
Šport, ti bo pomagal k boljšemu premagovanju težkih trenutkov. Sedajle ti predlagam kakšen 'dolgotrajne' športe, kot je naprimer tek ali vožnja s kolesom,... ko lahko za nekaj ščasa odplavaš z mislimi.
O pozitivnem razmišljanju pa je napisanih veliko knjig.

Sedaj pa še imam en predlog, za to se pozanimaj s zravnico. Predlagam, da greš skozi zadnji večer še enkrat. Tako kot se je zgodilo takrat, le da čisto na koncu narediš srečen konec. Sprva pojdi skozi to pot z mislimi, nato pa v resničen življenju. Tako bodo možgani mislili, da ni bilo nič.
Jaz grem vedno na tisti kraj, kjer se mi je naredilo nekaj hudega. Nočem si zatiskati oči. Sedaj mi je že prišlo v navado. Ful bol boli, ko grem tja, vendar potem lažje živim s tem. Moraš se sprijaznit s tem.

Predstavljti, si da je ta težava nekaj, proti čimer se lahko boriš. Kot te začne spet boleti noter, greš proti tej stvari (lahko je imaginarna) in se ji postaviš po robu. 'Ne boš me!'



Lahko bi ti še veliko povedal, rad bi te samo POHVALIL, ker si iščeš pomoč!
Default avatar

katarina

ne!!!!
Društvo, ki se ukvarja s svojci, ki so koga izgubili..., pomagajo prebroditi krizo, skupona srečanja, pogovori, pa se nikakor ne morem spomnit imena.