Forum.Over.Net

Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

In kaj beremo januarja?

Default avatar

Enka

Tadej Golob: Zlati zob

Očarana. Fascinirana. Tako in točno tako se pišejo mladinski pustolovski romani! Miceno se zatika samo na začetku, kjer prepiri med bratom in sestro nekako niso čisto prepričljivi, naprej pa je vse krasno. Zgodba teče gladko kot jegulja, napetost narašča in se stopnjuje v najboljši maniri profesionalcev. Ničesar ni premalo in ničesar preveč. Ma, čisto sem noter padla, no! Je pa res, da mi leži plezalska tematika, pa tudi pod Loško steno sem se potikala ravno lansko leto, tam okrog Rajbla se pa itak peljem sem ter tja, v hribe ali smučat. Zato sem vse legende in informacije o tistih krajih pohrustala s še toliko večjo slastjo. Bravo maestro!
Default avatar

nadvse očarana

Na dušek prebrala Sobo Emme Donoghue.
Čudovita knjiga. Taka, ki bo ostala dolgo.

Vprašanje za prevajalce: meni se zdi odlično prevedeno z vsemi "posebnimi" izrazi in besedami in izrazoslovjem. Glede na petletno dete doma je prevod prima. Imam prav? Izvirnika namreč nisem videla.

Med prazniki začeta in letos končana je še Druga roka (C. Cleave).
Ravno tako čudovita knjiga, zanimiv prikaz dveh popolnoma različnih svetov, ki se združita. Nekaj zanimivih razmišljanj Čebelice, ki ima za 16 letnio dekle hudo zrel pogled na svet - kar je v njenih okoliščinah najbrž logično.
Default avatar

Katja10

>Vprašanje za prevajalce:
Knjigo sem prebrala samo v angleščini, zato lahko rečem le to, da prevajalka velja za dobro, povrhu je tudi lektorica, zato bi si upala trditi, da je tudi to delo opravila, kot je treba.
Default avatar

Rovtar

Tanja Frumen: Šefova ljubica

Evo, sem se potrudil, si sposodil v knjižnici in prebral, da mi ne bi kdo očital, da ocenjujem nekaj, česar nisem preizkusil. Kapo dol pred (razmeroma) mlado pisateljico, da v relativno kratkem času sproducira zavidljivo količino tekstov. Včasih moram po službeni dolžnosti kaj napisati in vem kako mukotrpno zna biti pisanje in kako počasi mi gre.

Kar se kvalitete tiče, moram reči, da že dolgo (verjetno sploh nikoli) nisem prebral tako slabe knjige. Kljub temu nisem mnenja, da bi morala pisateljica nehati pisati. Če jo ljudje berejo in kupujejo njene knjige, bi bila neumna, če se ne bi še naprej ukvarjala s pisanjem in bi zaklala kuro, ki nese zlata jajca.

Sem pa proti, kot sem že enkrat povedal, da tovrstno literaturo nabavljajo javne knjižnice z davkoplačevalskim denarjem. Ta konkretna knjiga v broširani izdaji stane celih 24 evrov. Mogoče bo kdo ugovarjal: ljudem je pač ta žanr všeč in si ga veliko izposojajo, poleg tega pa je treba podpirati slovenske avtorje. Na to odgovarjam z analogijo: Veliko ljudi uživa v pitju piva, pa to ne pomeni, da bi ga morali zastonj deliti na občini, čeprav ga proizvajajo domače pivovarne.
Default avatar

samo pripomba

Rovtar je napisal/a:


O knjigi ne bom, ker ne poznam ne knjige ne avtorice. Glede citata pa tole:
Javne knjižnice pobirajo tudi članarino (vsaj tiste, ki jih jaz poznam). Koliko članarine poberejo na račun knjig, ki jih po tvojem mnenju ne bi smeli nabavljati? Mislim, da bi bil osip precejšen, če bi začeli ponujati samo "resne" stvari. Številk sicer ne poznam, glede na to, kolikokrat pa ičem kakšno novejšo "bum" knjigo pa od precejšnjega števila izvodov ni niti enega cele tedne ali mesece na voljo pa predvidevam, da dejansko je povpraševanje, zanimanje in to od vseh, ki so plačali članarino. Knjižnice, ki niso namenjene širšim množicam so pač manj oblegane.
Pa še en vidik (tudi moj): za "pofl" ne daš denarja, greš v knjižnico, prebereš in vrneš. Kupiš knjigo, ki je vredna večkratnega branja.
Sicer pa zanimiva primerjava s pivom, všeč mi je. :)
Default avatar

nekdo1991

No, ja, sem mislila, da bodo ljudje na tem forumu spredvideli, da sem se nehala oglašati, ker imam dovolj njihovega napihnjenega jezika. Ob tem bi se zahvalila tistim, ki so me v prejšnjih temah podprli. Očitno ne - še vedno se spravljajo name še naprej...

Karkoli, Rovtar, če se ti zdi knjiga slaba, ti ne morem pomagati. Je pač tvoje mnenje. In strinjam se, ne bom prenehala pisati, še bolj bom silila v ospredje. Dokler ne bom prišla na vrh in vas zelo nesebično na vsakem koraku morila s svojimi knjigami.

Moram pa reči, da sem zelo zelo jezna, ker neprestano govorite, da knjižnice kupujejo z javnim denarjem... Ok, pač kupujejo. Ko pa ena Slovenija posoja Grčiji denar, pa je ok? In kaj denar je slučajno samo od tistih, ki berejo kao "kakovostno literaturo"? Ali pa je od vseh, ki vlagamo v to državo in plačujemo članarino knjižnice?

Če bi knjižnice ponujale samo vašo literaturo, bi zelo zelo zelo nastradali. Zato, ker ljudje ne bi več hodili v knjižnice, one pa bi morale dvigniti članarino. Torej... Kdo bi bil na slabšem, če bi nehale s kupovanjem "ničvredne" literature?
Default avatar

regla

Mineko Iwasaki: Jaz, gejša
Zelo berljivo, kot roman napisana biografija o eni najuspešnejših gejš (ali geik po njihovo). Odstira tančico tega, vsaj meni, skrivnostnega sveta, ki se je za silo pokazal v filmu Gejša, ampak to še zdaleč ni isto. Ajde, je ista tematika, ampak to je tudi vse. V tej biografiji je tematika prikazana precej bolj celostno, avtorica opisuje svojo zgodbo od rosnih let naprej, vso 'industrijo' za gejšami pa spotoma še brez dlake na jeziku kar močno okrca, ker je zelo nefleksibilna, zastarela in povsem nenaklonjena spremembam. Presenetilo me je, da se v tem poslu obrača *toliko* denarja in da je (bil?) to res tak megalomanski sistem - pa ne govorimo o 19. stoletju, temeč v letih od nekje 1920, če ne še prej, pa vse do (vsaj) 2000. Biografija je stara 10 let, zato bom še malo poguglala, da vidim, če se je že kaj spremenilo. Pozitivno presenečena :)
Default avatar

Katja10

@Samo pripomba: Javne knjižnice pobirajo tudi članarino

Na delovanje knjižnic se ne spoznam, ampak domnevam, da bi gladko propadle, če bi živele od članarin, sploh v zdajšnji višini. Otroci in mladostniki članarine ne plačujejo, za upokojence in brezposelne znaša 8 € in za zaposlene 12,50. To nanese za eno (poceni) knjigo. Pa še na eno članarino se pogosto šlepa cela družina.
Če bi se knjižnice lahko vzdrževale s članarinami, no, potem bi najbrž imeli tudi zasebne knjižnice. A je kdo že slišal za kakšno?

No, ampak več o tem bo najbrž vedel povedati kak knjižničar ...
Default avatar

cinca marinca

Christopher McDougall: ROJENI ZA TEK

Edino, kar lahko napišem: prijelo vas bo, da bi se szuli in tekli
(primerno branje tudi za neljubitelje teka)
Default avatar

Rovtar

@Samo pripomba: Javne knjižnice pobirajo tudi članarino

Kot je rekla Katja, je tista članarina pljunek v morje v primerjavi s celotnimi stroški knjižnice. Bolj je podobna kovancem za 50 centov, ki jih daš v voziček v nakupovalnem središču in jih potem ne dobiš nazaj. Sicer pa članarine ne pobirajo vse knjižnice. Jaz sem včlanjen v nekaj čisto dobrih knjižnic, ki so zastonj.
Če tako na hitro ocenim, bi morala ena privatna knjižnica, ki bi delovala po sistemu videoteke, morala računati vsaj ene 2 evra/knjigo/teden. Toliko bi bil jaz kot uporabnik še pripravljen plačati.
Default avatar

Rovtar

Andrej Inkret: In stoletje bo zardelo; Kocbek, življenje in delo

Obsežna in kvalitetna biografija E. Kocbeka. Moram pa priznati, da so deli s Kocbekovimi teksti in literarne analize zame "pregosti", zato sem v njih nisem poglabljal in sem jih bolj hitro preskočil. Bolj me je zanimala sama biografija. Ne vem koliko kaj Kocbeka omenjajo v šolah, vendar v splošnem mislim, da ga Slovenci premalo poznamo.
Default avatar

Toro

Mary Ann Shaffer, Annie Barrows: Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov.

V temi o bookerju sem se zastrupil z angleško literaturo, pa še s kindlom za povrh, zato je bil čas za skrajne ukrepe. Tole ste itak že vsi prebrali, pa vseeno ... " Hvalnica knjigam", "mala mojstrovina o ljubezni" in podobno so izjave, ki me v običajnih okoliščinah zagotovo odvrnejo od branja, a tokrat se nisem dal.

Roman v pismih je povsem luštkan, zelo lepo teče, obenem pa je še glede kakšnih zgodovinskih okoliščin celo prijazno izobraževalen (če slednje besede ne razumete, slovenski prevod je "edukativen", kot opažam zadnje čase, očitno gre za kurikularne zmage). Zabačeno otočje, mlada pisateljica in kolumnistka, ki bi ji lahko ležalo vse na dlani, različne perspektive in prijeten jezik dajo romanu primerno težo in vedrino. Lepo se bere. Navdušenje mi je na polovici sicer rahlo popustilo, ko me je presunilo, da je od vseh dopisovalcev samo eden, ki ni izjemno pismen, in ko so se pojavila povsem nepotrebna Wildova pisma.

Ampak, pod črto, vredno branja.
Default avatar

katarina73

Šlomo Zand: Kako so izumili judovsko ljudstvo

in

A. Roger EKIRCH : Ob zatonu dneva: noč v minulih časih
Default avatar

stefanie

Mariborska knjižnica nima članarine,kar je enkratno.Vsi,ki nimate denarja si lahko v njej sposodite knjige in jih berete.
Default avatar

Katja10

@Rovtar:
Tole s knjižnicami je morda že zrelo za drugo temo, no, ampak samo še malo statistike, potem pa neham.

Cobbis - Mestna knjižnica LJ): številke se nanašajo na vse njene izpostave - večina knjig je seveda v največji ljubljanski. Za primere sem vzela knjige/avtorje, ki so se pojavljale na Moljih in naletela na dober odziv, in nekaj tipičnih SLO in tujih žanrovskih. Pri leposlovju sta morda kaki dve, o katerih bi lahko rekli, da sta zateženi, druge niso ... Zraven so še štiri temeljna družboslovna dela, ki jih mora obdelat tako rekoč vsakdo, ki kani postati družboslovec, in dve znani SLO zbirki poezije. Knjig za šolsko branje ni, ker ima njihovo nakupovanje drugo logiko.

Takole je v Mestni knjižnici LJ:

Nežanrovske knjige:

Priljubljeno ex YU lahkotno branje: Baretić: Osmi poverjenik - 58
Uveljavljen SLO avtor, prejemnik kresnika: Skubic: Koliko si moja - 40
Vrhunska tuja lit.: Krištof: Šolski zvezek (samostojna izdaja) - 36
Nagrajenka z zlato ptico, kandidatka za kresnika:Glavan: Gverilci - 36
Ex YU: Veličković: Sahib - 20
Bran SLO avtor: Mazzini: Trenutki spoznanja - 34
"Lahkoten" bookerjevec: Carey: Oscar in Lucinda - 38
Priljubljen, tudi sicer priznan avtor: Marias: Jutri v bitki misli name - 32
Nagrajenec fabule, tule dobro ocenjene štorije: Lado Kralj: 22


Žanrovske knjige:

SLO krimič: Demšar: Evropa - 37
SLO žensko branje: Kocmut: Trije razlogi - 45
SLO žensko branje: Svit: Coco Dias - 42
Brown: Da Vincijeva šifra - 111
Priljubljeni krimiči: Patterson: 3. stopnja - 76 - avtor knjig bojda niti ne piše več sam (podobne cifre za vse njegove romane)
Priljubljeno žensko branje: Woodiwiss: Cvet na reki - 77


Družboslovna študijska literatura, tj. temeljna dela:

Jacques Lacan - Štirje temeljni koncepti psihoanalize - 5
"Zaščitni znak" Slovenije: Slavoj Žižek: Kuga fantazem - 10
Hegel: Fenomenologija duha - 21
Aristotel: Politika - Metafizika - 22

Poezija

Bran SLO pesnik: Jesih: Soneti - 30
V ZDA že kar kulten pesnik, njegova najbolj znana zbirka: Šalamun: Poker - 15

O mladinskih in otroških knjigah se mi ne sanja, zato sem jih izpustila.


Številke so jasne. Ne gre za to, da bi morali iz knjižnic zabrisat krimiče in ljubiče - je pa izbira hudo neuravnotežena Naloga knjižnic naj bi bila tudi izobraževanje, seznanjanje ... Če je v knjižnici na metre Quickove in na centimetre knjig kake sorodne, vendar veliko boljše avtorice, je jasno, po čem bo posegla bralka. Iz mladosti se spominjam odlične informatorke, ki mi je znala počasi in nevsiljivo brusiti okus, za kar sem ji še danes hvaležna. Tudi zdaj se še najde kaka takšna. Žal v naši knjižnici o nekaterih tega ne morem reči.

Nekje sem prebrala, naj bi bile naloge knjižnic "razvoj bralne in informacijske pismenosti, poleg tega pa knjižnica služi občanom in občankam tudi z možnostmi za vseživljenjsko učenje, izpolnjevanje kulturnih interesov, za sprostitev in krepitev socialnih vezi".

Osebno se mi zdi, da jim ni kaj prida za učenje in kulturne interese, zelo resno pa so vzele besedo "sprostitev", kar sicer ni narobe, če bi upoštevale, da se ljudje ne sproščamo le s knjigami enega tipa. Za kaj drugega - četudi bi to lahko uvrstili v kategorijo sprostitev, morda z oznako "zahtevnejša", drznila si bom reči: boljša) - se pa lahko postaviš v vrsto za tisti en izvod, ki ga imajo v tvoji knjižnici. Z malo smole ga dobiš čez dva, tri mesece.

Tudi SLO žanrovskih knjig kupijo manj, čeprav so izredno priljubljeni. Pri nas je npr. Demšar večno izposojen - če na polici zagledaš kako njegovo knjigo, je to huda izjema. Zakaj njegovih knjig ne kupijo toliko kot Pattersonovih, torej skoraj še enkrat več, če je pa enako priljubljen?
Default avatar

sparker

Jermaine Jackson, You Are Not Alone: Michael, Through A Brother's Eyes
Ko končam, pa me čaka tole:
Ellen DeGeneres, Seriously...I'm Kidding
-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-
Ponudba oblačil, obutve, opreme in igrač za malčke:
http://www.mojalbum.com/marsha.
Default avatar

no-ja

[quote="Katja10"]@Rovtar:
Tole s knjižnicami je morda že zrelo za drugo temo, no, ampak samo še malo statistike, potem pa neham.

Številke so jasne. Ne gre za to, da bi morali iz knjižnic zabrisat krimiče in ljubiče - je pa izbira hudo neuravnotežena Naloga knjižnic naj bi bila tudi izobraževanje, seznanjanje ... Če je v knjižnici na metre Quickove in na centimetre knjig kake sorodne, vendar veliko boljše avtorice, je jasno, po čem bo posegla bralka. Iz mladosti se spominjam odlične informatorke, ki mi je znala počasi in nevsiljivo brusiti okus, za kar sem ji še danes hvaležna. Tudi zdaj se še najde kaka takšna. Žal v naši knjižnici o nekaterih tega ne morem reči.

Tole me je malo zmotilo - lahko je 10 polic Quickove, pa nobene drugih avtorjev, ni variante, da posežem po njej:). Se raje postavim v vrsto in čakam na tisto, ki sem si jo zapičila v glavo (pa čeprav tri mesece).
Default avatar

Katja10

>Se raje postavim v vrsto in čakam na tisto, ki sem si jo zapičila v glavo

Tudi jaz. (In zakaj moramo prav mi čakat? ;-))
To je bil samo banalen primer, s katerim nisem imela v mislih bralcev, kot si ti, ampak npr. takšne ki preberejo po nekaj knjig na leto in bi npr. prebrali kak ljubezenski roman ali pa krimič. Krimiči so takšni in drugačni, ljubezenski romani prav tako. (Tudi sama berem žanre, je pa med temi knjigami marsikaj - od najhujšega pofla do umetnin.) Takemu bralcu lahko ponudiš slab ljubič, ki ga je pod slavnim imenom napisalo pet anonimnih "industrijskih pisateljic" - lahko pa odlično knjigo, pa bo v njej enako užival, najbrž pa še bolj.

Lep konkreten primer je moja mama, ki je bila včasih taka bralka - pograbila je knjigo, ki ji je prva prišla pod roke, navadno prav takšno, ki jo je bilo za cel meter. Ali pa je knjižničarki rekla, naj ji da "kaj lepega, za na dopust" - in dobila, kar je pač dobila. Ko sem odraščala in postajala besna bralka, sem ji začela priporočat druge knjige - sprva boljše iz istih žanrov (npr. Le Carreja namesto kakšne krimi štance, podobno z ljubezenskimi). Že na začetku so ji bile te knjige enako všeč, nekatere celo veliko bolj. Kmalu je začela sama od sebe posegat po precej drugačnih knjigah, začela je tudi brat ocene knjig, brskat med mojimi knjigami ... Zdaj je prav zahtevna bralka, bereva zelo podobne, pogosto iste knjige.Stvar je šla tako daleč, da njen najljubši pisatelj ni več kak fast food avtor, ampak - Raymond Carver. Hotela sem samo povedat, da bi uravnotežena izbira v knjižnicah in malo bolj aktivno svetovanje knjižničarjev lahko marsikaj spremenila.
Default avatar

Kerstin

Mary Ann Shaffer, Annie Barrows: Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov

Heh, s Torom sva tole očitno brala sinhronizirano, in tudi najini mnenji sta taki. Podpišem vse, kar je zapisal, in dodajam: Na več mestih so v pismih opisi (vsebine ali dolžine), ki zelo verjetno v dejansko pismo sploh ne bi zašli ali le ob rob, pa morajo biti tam, da zgodba lahko teče dalje, da je "pokrita". Ob tem seveda vsa čast pisateljici, ker je roman, sestavljen le iz pisem, zagotovo težek zalogaj. Malo bolj me moti to, da imajo skoraj vsi dopisovalci isto dikcijo. To je pa res moteče. Če se lotiš takega dela, moraš pač že vnaprej vzeti v zakup, da bo treba zavzeti vsaj tri dovolj različne dikcije, da bo stvar prepričljiva. In - kot pravi Toro - tista Wildeova pisma, zakaj vraga so bila ta potrebna? Se ji je zdelo, da je zgodba obstala, da rabi nekaj senzacije ali kaj? Ne vem, ta del mi je bil mimo in mislim, da je knjigi v škodo.

Osebno, kar je verjetno le moja pomanjkljivost, pa me je ob branju motilo prav to, da ves čas preskakuje s pripovedovalca na pripovedovalca (oz. dopisovalca). Želela sem brati dalje, kaj bo, kaj se bo zgodilo, potem pa sem morala pri vsakem podnaslovu najprej "tehnično" premisliti, kdo že komu piše ... Zlasti v 1. polovici, ko šele spoznavaš like in ko je teh preskokov tudi več.

Kljub vsemu je knjiga dobra in bi jo, četudi bi vse zapisano vnaprej vedela, vseeno prebrala. Ne zdi pa se mi vrhunska. No, če jo dam v žanr chick lita, potem ja, potem je zagotovo pri vrhu.

K.
Default avatar

bombica100

katja10:

blagor nam ki ne beremo romanov. :))) nimamo v splošnih knjižnicah kaj početi, si moramo knjige kar lepo kupiti in si delamo lastno knjižnico.

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger